Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!
S’rduni v šavorju
Bliža se jesen, tu bo že naslednji teden in z njo tudi razni televizijski programi posvečeni kuhinji, ali bolje rečeno številnim reklamnim oglasom, ki pričajo o dejstvu, da je kulinarika pravzaprav področje, ki mu vsi radi sledimo. Tako na italijanski kot na slovenski televiziji si sledijo bolj ali manj znani kuharski izvedenci, ki pa nam ne posredujejo vedno recepte, ki bi jih lahko ponovili doma ali pa nam ponujajo neverjetne spakedranke, češ da gre za pristno n.pr. primorsko ali kakšno eksotično jed. Na slovenski TV se marsikdaj prikaže kuhar iz znanega ljubljanskega hotela, ki se ima za velikega poznavalca primorske kuhinje in nam soli pamet z recepti za jedi, ki jih pri nas sploh ne poznamo.
Če pa govorimo o italijanski televiziji, potem mi pride na misel oddaja, ki jo vodi opoldne sicer inteligentna in profesionalna novinarka, ki pa so jo avtorji oddaje spremenili v plavolaso, prsato kuro, ki v družbi s sklerotičnim priletnim gospodom, prepričanim, da na svetu obstaja samo toskanska kuhinja in s prav tako sklerotično priletno gospodinjo, ki pa je, resnici na ljubo, v teh letih posredovala marsikateri zanimiv recept, soli pamet gledalcem.
V oddaji se pomerita znana kuharja, ki morata v kratkem času pripraviti kosilo s sestavinami, ki jih prineseta dva gosta (po mojem mnenju se o sestavinah dogovorijo poprej). Vse bi utegnilo biti dokaj zanimivo, vendar je z leti oddaja postala tako osladna, da je osebno ne morem več gledati.
A vrnimo s k izhodiščni misli: jesen je pred vrati, a današnji recept ni striktno vezan na jesen, čeprav v tem letnem času najdemo v ribarnicah veliko najrazličnejših rib. Posvetili se bomo najbolj skromnim, s’rdunom, ki so pri nas zelo čislani, in sicer s’rdunom v šavorju. Kot vedno je receptov več, predvsem kar zadeva dišavnice, ki jih dodajamo tej revni jedi. Doma jih pripravljamo zelo enostavno.
Potrebujemo:
1 kg s’rdunov
3 čebule
domače oljčno olje
moko
sol
poper
2 lovorova lista
kis (količina je pač odvisna od tega, če vam je jed všeč bolj ali manj kisla, a poldrugi kozarec je po mojem mnenju dovolj.)
Priprava: s’rdune očistimo in pomokamo, nakar jih ocvremo v vrelem olju, ki ga potem zavržemo. Nekateri trdijo, da je s’rdune in čebulo treba prepražiti v istem olju, mislim pa, da je bolje olje zamenjati po vsakem cvrtju. V novem olju torej ocvremo na tenke lističe narezano čebulo, ki ji prilijemo kis, lovorova lista, sol in poper.
Kuhamo na nizkem ognju, dokler se čebula ne omehča, pri tem pa vztrajno mešamo in pazimo, da se ne obarva. Ko je čebula nared zložimo v skledo plast s’rdunov (ki smo jih po cvrtju seveda posolili), jih pokrijemo s plastjo čebule in nadaljujemo tako, dokler nam ne zmanjkajo in ribe in čebula. Na vrhu naj bo plast čebule. Pustimo vse skupaj, da se marinira 10 - 12 ur v hladilniku ali tudi v shrambi, nakar je jed nared.
Dober tek!
Ivan Fischer