»Sami smo odgovorni do svojega rodu«

Ministrica Helena Jaklitsch si je med ponedeljkovim obiskom v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika vzela čas za daljši intervju. Zanimalo nas je, kako ocenjuje svojo dosedanjo, nekaj več kot enoletno izkušnjo na čelu Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kako gleda na slovensko manjšino v Italiji, kje – kot doktorica zgodovine – vidi razloge za razdvojenost družbe v osrednji Sloveniji, kako se sooča s sovražnim govorom, ki so ga polna tudi slovenska družbena omrežja. Led smo razbili z vprašanjem o njenih manjšinskih koreninah.

Vaš oče je kočevski Nemec: v kolikšni meri je njegova pripadnost manjšinski skupnosti vplivala na vašo osebnost in razvoj?

Oče je Kočevar – ta izraz raje slišimo kot kočevski Nemci – in s tem delom zgodovine sem zrasla. Kočevarji so od 14. stoletja živeli na Kočevskem (izraz kočevski Nemci se je uveljavil šele v 20. stoletju z nacionalizmom in večjim negativnim odnosom do nemškega, še bolj pa med in po drugi svetovni vojni), očetova družina pa je še ena redkih, ki kočevarščino kot materni jezik uporablja v vsakodnevnem pogovoru. Oče se z bratoma in sestro pogovarja izključno v kočevarščini. Nas, otrok, pa jezika ni naučil in dolgo časa nismo razumeli zakaj, zdaj pa vidimo za to več razlogov. Kot Kočevar je po drugi svetovni vojni marsikakšno grenko izkusil, češ da gre za Nemca in ta beseda je bila takrat še toliko močnejša. Eden od razlogov pa je najbrž tudi ta, da je težko gojiti jezik v okolju, kjer ga nihče ne pozna in uporablja. V slovenski skupnosti v Italiji je drugače, tu ljudje iz okolice govorijo slovensko.

Vas je očetovo poreklo zaznamovalo?

Prav gotovo. Oče je bil zelo skrben do dediščine Kočevarjev, ki so skoraj vsi odšli, ostale so samo ruševine, tudi marsikatero pokopališče je bilo po vojni uničeno. Ampak saj veste, kako je najstnik vesel, ko mora čistiti ruševine sredi gozda: kosili smo travo, barvali nagrobnike, ohranjali to dediščino ... S tem pa nam je posredoval zavedanje, da si sam odgovoren in soodgovoren do svojega rodu.

Intervju preberite v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.