»Samoizolacija je naše najboljše orožje«

Devetindvajsetletni zdravnik Michele Schincariol se je po odraščanju v Gorici in opravljenem študiju ter izdelanem strokovnem izpitu na medicinski fakulteti v Ljubljani odpravil v nemški Nürbnerg, kjer v eni izmed tamkajšnjih bolnišnic opravlja specializacijo iz kardiologije. Micheleja smo zmotili, potem ko se je moral predčasno vrniti z dopusta, saj je tvegal, da bi zaradi najrazličnejših odpovedi letov, zaprtja mej in zračnega prostora, težko spet poletel v Nemčijo. Vrnil se je tudi, ker je predsednik bavarske Markus Söder odredil, da je 8-urni delavnik za zdravnike, medicinske sestre in zdravstvene tehnike zamrznjen, saj morajo biti pripravljeni na vse, seveda tudi na predčasen vpoklic z dopusta. Na boj z boleznijo covid-19 je Michele pripravljen, saj si je med dopustom prebral vso razpoložljivo literaturo o novem koronavirusu.

V Nemčiji so do danes (včeraj) potrdili več kot 17.000 primerov okužbe. Zaprli so šole, bare, pube, gledališča, kino, restavracije pa so še odprte. So ukrepi preblagi?

Zdi se mi, da je vse to premalo.Vsi smo bili do zdaj zelo prosti. Šele danes (včeraj) ob 12.30 je predsednik Bavarske med novinarsko konferenco razglasil Ausgansbeschränkungen, kar dovoljuje zapuščanje doma le zaradi službenih ali zdravstvenih razlogov, pomoči sorodnikom in nakupovanja živil (tovrstne ukrepe je Bavarska kot prva sprejela v Nemčiji, op.a.). Dopuščajo pa sprehajanje in športne dejavnosti na prostem, ki jih lahko opravljaš le kot posameznik ali v družinskem krogu.Vsekakor ocenjujem, da so se za tovrsten ukrep odločili prepozno, predvsem v luči dogajanja v Italiji, Španiji in Franciji. Tu bomo zagotovo priča podobnemu scenariju. Ko bi prej ukrepali, bi si prihranili več primerov okužbe.Se torej vaše življenje do danes (včeraj) ni drastično spremenilo?

Ne, čeprav je svoboda vsekakor omejena, saj se npr. ne odpravljam več na večerjo s prijatelji ipd. Prebiram literaturo o koronavirusu, saj je pomembno, da smo zdravniki na tekočem. Smo v eni fazi, v kateri literature je še in še, je pa zelo fragmentirana. Dela se na tem, da se zberejo podatki in razvijajo študije. Specifičnega zdravila in cepiva ti, tako da smo še v zgodnji fazi.

Iz Francije poročajo, da je učinkovit hidroksiklorokin, sicer zdravilo proti malariji, v Italiji pa o zdravilu tocilizumab, ki ga uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu.

Hidroksiklorokin imajo tudi v ostalih državah Evropske unije, tako kot v ZDA in Afriki. Zasledil sem, da ga skoraj povsod uporabljajo proti koronavirusu. Je deloma učinkovito, ker velja teorija, da upočasnjuje okužbo pneumocitov (pljučnih celic, op.a.) s strani virusa in posredno tudi upočasnjuje razmnoževanje virusa v celicah.Žal pa ju le upočasnjuje, ju ne prepreči. Tocilizumab pa je zdravilo, ki kaže obetavne rezultate, kar se tiče kliničnega izboljšanja pacientov.Upočasnjuje oz. zmanjšuje t.i. citokinski vihar (angl. Cytokine Storm), ki je eden izmed dveh patofizioloških mehanizmov te bolezni. Ob tem se uporablja tudi kombinacija zdravil lopinavir-ritonavir, ki imata indikacijo za zdravljenje HIV-infekcije in zmoreta preprečevanje replikacije tudi koronavirusa. Glede tega se razmišlja in raziskuje o uporabi kombinacije dveh ali celo treh virostatikov. Gre za podoben ukrep kot pri okužbi z virusom HIV. Obstaja pa še remdesevir, ki pa ni še v prodaji, oz. se ga dobi le v izrednih primerih in se uporablja v sklopu t.i. sočutne uporabe (angl. Compassionate Use), ko ostala terapija odpove.

Opravljate specializacijo iz kardiologije. Ali bi vas zaradi koronavirusa lahko potrebovali na drugih oddelkih?

Bolnišnica, v kateri delam, ni univerzitetni klinični center.Ni enega oddelka, ki bi se ukvarjal z le eno samo patologijo. Na mojem oddelku sprejemamo tako pnevmološke kot kardiološke bolnike, imamo tudi izolacijske sobe za paciente z boleznijo covid-19. Sam nisem še bil na oddelku za intenzivno nego. Rotacijo v intenzivni enoti bom začel konec junija. Takrat najbrž boja s koronavirusom še ne bo konec, tako da bodo vsi zdravniki klinike gotovo v neposrednem stiku z okuženimi.

Je mlad zdravnik, kot ste vi, že pripravljen za delo na oddelku za intenzivno terapijo?

Ne, sam šele opravljam specializacijo, tako da nisem pripravljen. Najprej se bom moral naučiti osnov intenzivne medicine. Lahko pa mlado delovno silo izkoristiš na drug način. Študentje in mladi zdravniki lahko opravljajo sprejeme, odvzem krvi in veliko drugih stvari, s katerimi lahko razbremenijo bolj izkušene zdravnike, ki se lahko posvetijo pacientom. Veliko število okuženih s koronavirusom potrebuje intenzivno nego oziroma več pozornosti kot drugi bolniki. Ne smemo pa pozabiti tudi na ostale paciente, ki še vedno prihajajo v bolnišnico v akutnem stanju, npr. s srčnim infarktom ali z akutnim vnetjem slepiča. Tudi kirurgi so zelo obremenjeni, tako da so študentje medicine nedvomno dobrodošli.

Obstaja možnost, da bi rotacijo začeli že pred junijem zaradi izrednih razmer?

Lahko se zgodi tudi to, sicer v primeru, da bi veliko delavcev zbolelo.

V Italiji so včeraj potrdili, da približno devet odstotkov vseh okuženih predstavljajo zdravniki. Okužilo naj bi se jih namreč že 3359. Kako to, da je ta odstotek tako visok?

Ker smo s tem, da smo izpostavljeni okužbi, sami rizična skupina. Sicer številke pravijo, da zboli in potrebuje hospitalizacijo največ ljudi nad 50. letom starosti, okuži pa se tudi veliko mladih. Idealno bi bilo, da vsak zdravstveni delavec, ki je v stiku s potrjenim primerom, prestane 14-dnevno obdobje samoizolacije, tega pa se seveda ne more izvesti. Tako pa zdravnik tvega, da okuži bolnike in sodelavce. Gre za zahrbtno infekcijo, ker si lahko na prvem testiranju negativen, na drugem dan kasneje pa pozitiven. V naši bolnišnici velja notranje pravilo, da pri zdravnikih, ki so bili izpostavljeni potrjenim primerom, v primeru da pride do pomanjkanja zdravnikov, odvzamejo bris peti, deveti in štirinajsti dan po stiku. Le v primeru, da je eden izmed odvzetih brisov pozitiven, mora tisti zdravnik takoj v karanteno.

V Italiji je umrljivost zaradi bolezni covid-19 zelo visoka v primerjavi s Kitajsko. Kako si to razlagate?

Sumim, da je v tem časovnem obdobju prišlo do mutacije virusa in se je umrljivost povečala. Virusi namreč mutirajo, tudi zaradi tega se vsako leto cepimo proti gripi. Gre sicer za mojo domnevo, saj ni nobenega znanstvenega dokaza. Zaenkrat govorijo samo o L in S haplotipu virusa. Prvi naj bi bil znatno bolj virulenten in je smrtnost posledično večja, odkrili pa so ga le v Wuhanu. Izven Wuhana pa so imeli pretežno nekoliko blažji S haplotip. Ne bi izključil sicer možnosti, da je virus v Italiji še naprej mutiral in je zato bolj virulenten od tistega v Wuhanu.Pri višji smrtnosti pa bo zanimivo preveriti, ali obstaja neka genetska predispozicija določene ali določenih populacij, v tem primeru italijanske.Mogoče pa se bo še našlo podobnosti znotraj prebivalcev mediteranskega prostora, kot velja za nekatere druge bolezni. Spremljati bo treba torej tudi število žrtev v Franciji, Španiji in Grčiji.

Ponekod razlagajo, da je smrtnost v Italiji večja zaradi višje povprečne starosti prebivalstva?

To deloma drži. Umira pa tudi veliko šestdesetletnikov, tako da odgovora po mojem ne gre iskati samo v demografski starosti.

V Nemčiji pa je na več kot 19.000 primerov okužbe umrlo le kakih 60 ljudi.

Priznam, da bom presenečen, če bo razmerje ostalo tako nizko tudi pri dvakratnem številu potrjenih okužb. Srčno-žilne bolezni odigravajo ključno vlogo pri umrljivosti zaradi posledic koronavirusa. Razvili so se namreč različni primeri kardiomiopatij oziroma bolezni srčne mišice, zaradi katerih je bila smrtnost zelo visoka zaradi okužbe s koronamirusom. Nemška populacija pa je glede srčno-žilnih bolezni na slabšem kot italijanska. Pričakoval sem, da bo v Nemčiji več smrtnih žrtev. A počakajmo, v Italiji se je število umrlih večalo eksponentno, ne bi izključil, da se lahko to zgodi tudi v Nemčiji.

Je nemški zdravstveni sistem pripravljen na izredne razmere?

Ni še optimalno pripravljen. Bomo pa prav gotovo pripravljeni, ker trenutno finančnih problemov ni, prav tako je število postelj in zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev zadovoljivo glede na sedanje razmere. Težave pa bodo nastale, če bo prišlo do porasta števila okuženih, ki bo še večji od italijanskega. Tudi zaradi tega bi želel, da bi Nemčija čimprej ukrepala in takoj zaprla vse. Sprašujem se, zakaj ni tega storila, ko so potrdili prve primere okužbe. Morda kdor odloča nima pravega občutka o tem, kar se dogaja v Italiji. Najbrž glede Italije le berejo časopise oziroma prevode ali članke novinarjev, ki vidijo samo del nastale situacije. Sam govorim s sorodniki doma in razumem, kakšno je stanje pri nas. Nemci pa tega niso prav dobro doumeli, saj nimajo pravega neposrednega stika z italijansko realnostjo.

Je izolacija trenutno najboljše orožje, ki ga imamo proti širjenju koronavirusa?

Absolutno ja. Ostati moramo doma, preden pridemo do stanja, ko ti zmanjka postelja na intenzivnem oddelku in ko umirajo dvajsetletniki in tridesetletniki. Beležijo primere mladih ljudi brez nikakršne bolezni, pri katerih se je razvila ena ireverzibilna respiratorna insuficienca (ARSD) zaradi pljučnice. Zato je treba delati na preventivi. Ljudje pa tega ne razumejo. V Nemčiji so še v teh dneh organizirali t.i. koronapartyje oziroma žurke, na katerih so se ljudje zbirali na trgu, se množično družili in skupaj pili pivo. Na tak način so hoteli povedati, da jih ni strah, češ da je novi koronavirus le navadna gripa. Ne vem niti, kako naj bi opisal take ljudi. Niso ignoranti, saj danes imamo toliko virov informacije. Nemogoče je, da niso seznanjeni z dogajanjem. Idioti so.

Slovenija je pripravljena?

V Sloveniji so že pripravili dve projekciji morebitnih scenarijev, v primeru, da naslednji teden pride do enega ali drugega števila okužb. Za prvi scenarij so dosedanji slovenski ukrepi previdni, so pa ocenjeni za povsem zadostne. V primeru hujšega scenarija pa bi bilo treba še kaj več. Zelo pametna izbira je mobilna bolnišnica, ki so jo v 72 urah postavili v ljubljanski vojašnici Edvarda Peperka. Tako so okrepili število postelj in mest na oddelku za intenzivno nego, pri tem pa so se nedvomno zgledovali po Italiji in Wuhanu, kjer so na vrat na nos zgradili novo bolnišnico. Poteza je zelo dobra, predvsem ko ne veš, kaj se lahko zgodi. Če imaš namreč srečo, da se število okuženih le rahlo poveča, boš imel prazno mobilno bolnišnico, kjer lahko npr. sprejmeš krvodajalce, saj se ti ne bodo odpravili v navadno kliniko v tem obdobju. V primeru dolgoročnega pomanjkanja krvodajalcev bi lahko problem postal ravno pomanjkanje krvi.Tak objekt je torej tudi zaradi tega dobrodošel. Mislim, da je slovenski odgovor boljši od nemškega.

Nemogoče je zdaj predvideti, kdaj bomo spet zaživeli normalno.

Eni pravijo, da se bomo k normalnemu življenju vračali konec poletja, drugi konec jeseni. Gotovo je dejstvo, da bo za celo Evropo trajalo dlje kot pa za posamezne države, glede na kasnejši začetek širjenja epidemije in različne sprejete ukrepe. Vrhunce epidemije bodo posamezne države doživljale v različnih terminih. Mislim, da bo premikanje v evropskem prostoru omejeno še več časa, lahko tudi do konca leta. Kaj šele, če bomo želeli potovati na druge celine. Ko pa bo tega konec, se bo moral svet spopadati z ekonomsko krizo.

Zaključil bom z osebnim vprašanjem. Ste zelo mlad zdravnik, ki je šole obiskoval v Gorici, univerzo v Ljubljani, takoj pa ste šli v Nemčijo. Zakaj?

Želel sem začeti specializacijo iz kardiologije.V Nemčiji sem imel možnost, da bi jo takoj začel na kardiološkem oddelku bolnišnice. Tovrstne stoodstotne gotovosti nisem imel niti v Italiji niti v Sloveniji.