Segrevanje Zemlje najhitrejše doslej

Znanstveniki so v času, ko se Evropa sooča že z drugim vročinskim valom v mesecu dni, objavili analize temperaturnih trendov v zadnjih dveh tisočletjih, ki kažejo, da so svetovne temperature v drugem delu 20. stoletja rasle hitreje kot kadarkoli, in s tem na laž postavil zanikovalce podnebnih sprememb.

Povprečne globalne temperature so trenutno približno stopinjo Celzija višje kot v obdobju pred razcvetom industrije, ki jo poganjajo fosilna goriva. Ker je bilo v zgodovini že več obdobij segrevanja in ohlajanja, skeptiki, ki dvomijo v vlogo človeka pri segrevanju ozračja, vztrajajo, da človeška dejavnost ni nujno glavni krivec za trenutne podnebne spremembe.

Za raziskave so raziskovalci ustvarili podrobno temperaturno zgodovino Zemlje, s podatki iz skoraj 700 kazalnikov temperature - od drevesnih letnic, vzorcev sedimentov, koralnih grebenov do podatkov modernih termometrov. Izsledki ponujajo jasno sliko: nikoli doslej v moderni človeški zgodovini niso temperature rasle tako hitro in konstantno kot v drugem delu 20. stoletja, ko je povojno svetovno gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, doseglo nepredvidene viške proizvodnje in porabe.

V članku, objavljenem v strokovni reviji Nature, so avtorji pregledali regionalne temperaturne trende skozi čas. Znanstveniki že dolgo vedo za obdobja nenavadnih podnebnih dogodkov, kot je recimo stoletja dolga mala ledena doba, ko so bile evropske zime povprečno hladnejše kot na začetku 20. stoletja. Zdaj so z analizo temperaturnih podatkov ugotovili, da se temperature v mali ledeni dobi in drugih nenavadnih podnebnih obdobjih v nasprotju s trenutnimi trendi globalnega segrevanja niso dvigale in spuščale po vsem svetu hkrati, kot so dolgo domnevali, ampak se je dviganje in spuščanje temperatur razlikovalo po regijah.

»V preteklosti so to bili regionalni dogodki, ne globalni,« je povedal Nathan Steiger iz zemeljskega observatorija Lamont-Doherty univerze Columbia. »V trenutnem toplem obdobju je to res globalno, 98 odstotkov Zemlje se po industrijski revoluciji kontinuirano segreva, kar zelo izstopa v primerjavi s podnebno variabilnostjo zadnjih dveh tisočletij.«