Skupni odziv vendarle bo, a kakšen bo - to je vprašanje

Videokonferenca voditeljev držav članic Evropske unije se je včeraj po štirih urah zaključila okrog sedme zvečer, kar je bil prvi znak, da Svet EU ni sprejel prelomnih odločitev. Je pa bil nasmeh, s katerim je predsednik Sveta EU Charles Michel stopil pred novinarje neverbalen dokaz, da so voditelji vendarle našli skupni imenovalec.

Ključni sklep videovrha, na katerem so razpravljali o strategiji za okrevanje evropskega gospodarstva v primežu pandemije, je čimprejšnja vzpostavitev sklada za okrevanje. »Takšen dosežek je bil še pred nekaj tedni nepredstavljiv,« je kmalu po videokonferenci ocenil italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte, ki je pred tem Svetu EU grozil z vetom nad odločitve. Vzpostavitev sklada za okrevanje je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je povedala, da se voditelji niso strinjali ravno o vsem, da pa je bilo vzdušje pozitivno in da se vsi strinjajo o potrebi po skupnem konjukturnem načrtu. Odprto ostaja vprašanje, po čigavem okusu bo deloval sklad.

Voditelji so se po Michelovih besedah dogovorili za njegovo čimprejšnjo vzpostavitev in da mora biti pomoč usmerjena k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope. »Najti bo treba pravo ravnovesje med posojili državam in subvencijami,« je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je z Michelom stopila pred novinarje.

Konkretne predloge, kako naj bi sklad deloval, mora pripraviti prav Evropska komiisja, neuradno do 6. maja. Voditelji držav članic so jo zadolžili za analizo natančnih potreb, pripravo konkretnih predlogov delovanja sklada in ustreznih sprememb večletnega proračuna. Predlog bo očitno usklajen s finančnimi ministri držav z evrom, saj je portugalski finančni minister Mario Centeno tvitnil, da se bo Evroskupina znova sestala v prihodnjih dveh tednih.

Voditelji so sicer včeraj pričakovano podprli načrt opuščanja strogih fiskalnih pravil in hkrati dali soglasje k dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija. V tem paketu so vključeni instrumenti Evropske investicijske banke, Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in t. i. Sure, s katerim je Evropska komisija zagotovila financiranje nadomestil za delavce na čakanju.

Von der Leynova je sicer potrdila, da nameravajo okrepiti moč evropskega proračuna, ki je po njenem prepričanju edini pravi instrument za zagotovitev okrevanja evropskega gospodarstva. Merklova pa je oznanila, da je Nemčija v proračun pripravljena prispevati še več kot doslej, saj da je nemška blaginja odvisna od blaginje Evrope.

Odzvala se je tudi slovenska vlada. Premier Janez Janša je izrazil podporo Komisiji, da predloži nov predlog večletnega finančnega okvira. Kot piše v sporočilu slovenske vlade, je Janša podprl tudi predlog ukrepov, ki so bili 9. aprila dogovorjeni na zasedanju Evroskupine, a da je še odprto vprašanje, ali bodo ti predlogi zadoščali za potrebe najbolj prizadetih v pandemiji. »Če bo premalo solidarnega ukrepanja, lahko pride do hudih političnih posledic,« je opozoril Janša.

Slovenija in Italija sta bili med devetimi državami, ki sta pred prejšnjim zasedanjem Sveta EU opozorili na potrebo po solidarnostnem pristopu. Conte je včeraj v dveminutnem nastopu na Facebooku poudaril, da je bil tisti skupni nastop deveterice zelo pomemben, saj da je odprl pot vzpostavitvi še do pred kratkim »nepojmljivega« sklada za okrevanje.