Slovenci s predlogom, Neslovenci brez njega

V Vidmu bi včeraj na povabilo člana deželne vlade Pierpaola Robertija k isti mizi morali sesti predstavniki slovenskih organizacij in zastopniki tistih društev, ki trdijo, da govorci narečij ob Nadiži, Teru in v Reziji niso Slovenci. Namen srečanja je bil začetek pogovorov za kompromisno spremembo zaščitnega zakona za Slovence. Povabilu se niso odzvali vsi, kar je med udeleženci prvega tovrstnega sestanka povzročilo nejevoljo.

»Kdor je odsoten, nima prav,« je po srečanju dejal deželni svetnik Giuseppe Sibau. Ta je bil vabljen na srečanje, ker zastopa neslovenske organizacije, a po včerajšnjem dogajanju je napovedal, da ne namerava opravljati te naloge, ko pa se nekateri ne obnašajo odgovorno. Vabilu na sestanek sta se namreč odzvala le dva zastopnika osmih neslovenskih društev, in sicer Alberto Siega (Identità e Tutela Val Resia) ter Michela Gus (Circolo Jacopo Stellini). Na srečanju sta ponovila, da bi bilo treba skupnostim v videmski pokrajini priznati, da so samosvoje. Nista pa predlagala primerne zakonske rešitve.

Zato pa sta osnutek novele zakona pripravila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), ki sta ju v Vidmu zastopala predsednika Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. Krovni organizaciji Slovencev v Italiji predlagata, da se 22. člen deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino dopolni z določilom, da lahko društva »jezikovnih variant« prejemajo javno podporo tudi za redno delovanje. Za zdaj velja, da je financiranje omejeno le na posamezne projekte.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.