Slovenija na slabem glasu glede ravnanja z migranti

»Na osnovi predložene dokumentacije in dodatnih informacij, pridobljenih na podlagi uradnih pooblastil tega sodnega senata, se pritožba prosilca – glede na pogoje sprejemanja beguncev v Sloveniji in sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku – zdi utemeljena. (...) V tem primeru se zdi tveganje, da bi bil vložnik v Sloveniji podvržen nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju, utemeljeno (...) Zbrani podatki vzbujajo resne pomisleke o sprejemnem in azilnem sistemu, ki trenutno velja v Sloveniji, in na splošno o vzdušju kulturne nestrpnosti in diskriminacije, ki vlada v civilni družbi, med voditelji na vladi in med policijskimi silami do tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, ki so vložili ali nameravajo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.«

S temi za Slovenijo nič kaj laskavimi ugotovitvami je senat XI. sekcije civilnega sodišča v Genovi (predsednik Francesco Mazza Galanti, sodnica Paola Bozzo Costa, poročevalec Ottavio Colamartino) z odlokom dne 7. aprila letos zavrnil izročitev pakistanskega prosilca za azil Sloveniji.

Preden je prišel v Italijo, je pakistanski državljan že zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, zato ga je italijanska policija po Dublinski pogodbi, ki ureja azilne postopke v državah EU, nameravala izgnati spet v Slovenijo.

S pomočjo odvetnice Alessandre Ballerini, znane v javnosti zaradi njenih pravnih bitk v bran spoštovanja človekovih pravic (med drugim stoji ob strani staršema v Kairu umorjenega Giulia Regenija v njunih prizadevanjih za razkritje resnice o sinovi ugrabitvi, mučenju in umoru), je pakistanski begunec vložil priziv zoper izročitev Sloveniji, ki naj bi po navedbah odvetnice med drugim kršila 2. odstavek 3. člena Dublinske pogodbe zaradi sistemskih pomanjkljivosti v azilnem sistemu v Sloveniji. Sodniki so s tem soglašali in zavrnili ponovno izročitev pakistanskega begunca v Slovenijo, »zaradi nevarnosti, da bi bil tam obravnavan v nasprotju s temeljnimi humanitarnimi načeli in v nasprotju z določili 4. člena Listine EU o temeljnih človekovih pravicah,« so zapisali v utemeljitvi. Do tega zaključka so prišli upoštevajoč gradivo o ravnanju z begunci v Sloveniji, ki ga je predložila odv. Ballerini. Gradivo povzema več poročil nevladnih organizacij Amnesty International Slovenija in hrvaške Zemljani – Are you Syrious? o ravnanju z migranti po mesecu maju 2018.

Iz poročila slovenske sekcije AI je med drugim navedba, »da so v juniju 2018 slovenske oblasti omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja iskalcev azila brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo. Oboje je v nasprotju s spoštovanjem človekovih pravic. To je pokazala raziskava Amnesty International, ki je v Veliki Kladuši in Bihaću pridobila pričevanja 51 ljudi, ki jih je slovenska policija, kljub temu, da so želeli zaprositi za azil v Sloveniji, vrnila v roke hrvaških oblasti.«

Nevladna organizacija navaja tudi uradne statistične podatke slovenske policije, ki kažejo na spremembo prakse v juniju 2018, ko so se vračanja na Hrvaško izrazito povečala, hkrati pa je glede na trend prejšnjih mesecev drastično upadlo število ljudi, za katere je policija zabeležila, da so izrazili namero zaprositi za azil. Zgovorna je navedba številk pri policijski upravi v Črnomlju, kamor se preko Hrvaške stekajo mnogi pribežniki, ki se pred tem zadržujejo na območju Velike Kladuše v BiH. Maja 2018 je 371 od 379 obravnavanih migrantov (97,88 % vseh) vložilo prošnjo za azil; potem ko je policija prejela drugačna navodila, pa jih je junija le 13 od 412 migrantov, se pravi 3,15 %, vložilo azilno prošnjo. Nevladne organizacije obtožujejo slovensko vlado in policijo, da beguncem preprečujejo vlaganje prošenj za azil in individualno obravnavo njihovih primerov ter izvajajo kolektivna prisilna vračanja brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo. Oboje je v nasprotju s spoštovanjem človekovih pravic. Vračanja na Hrvaško v Sloveniji izvajajo na podlagi sporazuma med državama iz leta 2006, ki omogoča neformalna vračanja po skrajšanem postopku, vendar po oceni sodnikov v Genovi to krši obveznosti Slovenije iz naslova spoštovanja človekovih pravic. Tako je bilo v enem letu na Hrvaško kolektivno izgnanih 4653 od skupnih 9149 obravnavanih migrantov, so v utemeljitvi odloka še zapisali sodniki, ki navajajo številna pričevanja migrantov o nehumanem ravnanju bodisi v Sloveniji kot na Hrvaškem.

»Grožnje, nasilje, zloraba položaja in odrekanje temeljnih pravic so postali običajna praksa na mejnih policijskih postajah, kolektivni izgoni na Hrvaško pa se vsakodnevno ponavljajo s podporo in zavedanjem višjih policijskih in vladnih uradnikov, kljub visokemu tveganju za nadaljnje policijsko nasilje in kraje na Hrvaškem,« so iz poročil nevladnih organizacij povzeli sodniki, ki navajajo tudi pričevanja migrantov o izsiljevanju denarja in o prisilnem podpisovanju dokumentov brez ustreznega prevoda.

Nadaljnja pričevanja zadevajo Hrvaško, kjer je ravnanje z migranti še bolj nehumano, saj jih pošiljajo nazaj v Bosno in Hercegovino: a ne v roke bosanskih oblasti, ampak zgolj v bližino meje, potem pa jih naženejo v smeri bosanske meje. Največkrat so ljudje povedali tudi, da so jim ob tem hrvaški policisti vzeli denar in/ali uničili mobilne telefone, nekateri pa so povedali, da so jih pretepli ali da so videli, kako so bili nasilni do drugih ljudi.

Sodniki v Genovi se sklicujejo tudi na poročilo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) za leto 2018, ki potrjuje obtožbe nevladnikov o kolektivnih zavrnitvah in nasilju nad migranti v balkanski regiji, vključno s Hrvaško in Slovenijo.

»Pričevanja potrjujejo, da so slovenski organi omejili dostop do azila in izvedli zavrnitve, ne da bi preučili prošnje za azil in ne da bi dovolili pritožbo. Številni begunci in prosilci za azil pravijo, da je slovenska policija ignorirala njihove prošnje za azil, nekateri pa so jim rekli, da ‘azila v Sloveniji ni’. (...) Nekateri so dejali, da je policija rekla, da jih bodo odpeljali v sprejemne centre za prosilce za azil, a so jih namesto tega vrnili na Hrvaško. Posameznike, vrnjene na Hrvaško, je hrvaška policija preganjala v Bosno, odvzeli so jim denar in uničevali mobilne telefone, nekateri pa so se celo pritoževali nad nasilnimi hrvaškimi policisti,« je med drugim zapisano v odlomku iz poročila UNHCR, ki so ga genovski sodniki vključili v utemeljitev odloka, da se zavrne vrnitev pakistanskega begunca v Slovenijo.