Slovenska manjšina se je ujela v past

»V parlamentu sem doživel lepe in žalostne trenutke, zanimive in dolgočasne razprave, že dolgo ne pa tako klavrnega soočenja, kot je bilo nedavno v senatu v zvezi z zmanjšanjem števila parlamentarcev,« je v Primorskem dnevniku zapisal Sandor Tence. Ko je to predlagal Matteo Renzi, je bila skoraj vsa Italija na nogah in njegova vlada je potem zaradi tega padla, tokrat pa večinski poročevalec Roberto Calderoli sploh ni prebral poročila o ustavni spremembi, a je kolegom izročil pisno poročilo z bizarno utemeljitvijo, da itak vsi vedo, za kaj gre. Kot da bi šlo za nek marginalni ali birokratski ukrep, ne pa za spremembo dveh ne ravno postranskih členov ustave.

V to politično past se je žal ulovila tudi slovenska manjšina. Zahtevo po zajamčenem (ali zagotovoljenem) parlamentarnem predstavništvu je sicer v primerjavi s preteklostjo zagovarjala precej složno, kar ne gre podcenjevati, a je to storila (pre)pozno, improvizirano in ustavno-pravno zelo vprašljivo in površno.