Sreda, 29 januar 2020
Iskanje

Slovensko gospodarstvo v Italiji ujeto v italijanski krč

Podjetja obtežuje birokracija, zaposleni so nizko izobraženi, kadri bežijo

14. dec. 2019 | 6:25
Dark Theme

Največ slovenskih podjetij v Italiji ima sedež v Trstu, dobra polovica je družinsko vodenih, po obsegu gre v večji meri za majhna kmetijska, obrtna in industrijska podjetja.

Podatki so rezultat ankete, v katero so zajeli 266 podjetij z okrog 1000 zaposlenimi. »V kolikšni meri je ta skupina tudi reprezentativni vzorec slovenske podjetniške ustvarjalnosti, ostaja odprto vprašanje,« sicer opozarja Slori, ki pa ocenjuje, da so izpisane značilnosti dober pokazatelj.

Anketo o stanju slovenskih podjetij na Tržaškem in Goriškem so predstavili v četrtek na Opčinah. Ekonomist Igor Guardiancich je ocenil, da se izsledki ujemajo s splošnim stanjem italijanskega gospodarstva, ki sloni večinoma na malih in srednjih podjetjih z nizko stopnjo tehnološke zahtevnosti. »Italija je gospodarski bolnik Evrope,« je poudaril. Ključni dejavniki ujetosti v krč so padec faktorske produktivnosti, pojenjajoča kupna moč, visoka brezposelnost in prekarna delovna razmerja. K temu gre dodati še birokracijo, ki jo tudi večina podjetnikov v Italiji omenja kot glavno oviro pri poslovanju.

»V Italiji mora kmet, ki bi izpolnil vso birokracijo, temu posvetiti 167 dni na leto,« je podatek iz državne raziskave navedel predsednik KZ Franc Fabec. Kmetijstvo je sicer področje, ki je med Slovenci v Italiji ta čas najbolj obetavno. Kar 29 odstotkov podjetij je s tega področja in to so hkrati tudi podjetja, ki v prihodnosti načrtujejo naložbe. Toda Fabec je priznal, da mnogi mladi kmetovalci prav zaradi birokracije obupajo.

Gospodarstvenik Edi Kraus pa je iz občinstva pripomnil, da žal kmetijstvo sloni predvsem na družinskih podjetjih, ki ne prinašajo delovna mesta. Slovensko gospodarstvo v Italiji bi za boljšo prihodnost potrebovalo zagonska podjetja in elektronsko poslovanje, česar pa ni. »Vidim pesimistično sliko in mislim, da se bomo iz tega težko izmotali,« je dejal Kraus in spomnil, da je propadu TKB sledil še polom KB-ja, ki je »pogreb tistega, kar je ostalo«. Omenil je tudi »najbolj žalostne strani v Primorskem dnevniku« - tiste, na katerih smo ponujali portrete mladih, ki so odšli v tujino. Krausu se zdi, da se je izselilo veliko vrhunskega kadra.

To je sicer značilnost italijanskega okolja, v katerem samo 15 odstotkov zaposlenih v podjetjih ima univerzitetno izobrazbo. V Slorijevi anketi je ta delež 12-odstotni. »Preveč smo se koncentrirali na kulturo, pozabili pa na tisto, kar prinaša razvoj in bogastvo za vse,« je o grehu slovenske manjšine dejal predsednik SDGZ Robert Frandolič in pri tem za primerjavo ponudil Južno Tirolsko, ki je razvilo turizem, malo gospodarstvo in industrijo s svojim znamenjem kvalitete. Med Slovenci v Italiji pa se po prelomnih spremembah v zadnjih desetletjih ni iskalo alternativo propadlim poslom.

Iz občinstva so Franco Fabec, Ksenija Dobrila in Primož Strani opozorili na pomen sodelovanja šole in gospodarstva, predsednik upravnega sveta Zadružne kraške banke Trst Gorica Adriano Kovačič pa je v zaključnem nastopu želel prinesti nekaj optimizma. Dejal je, da med mladimi opaža veliko pozitivne energije ter poudaril, da so mnoga podjetja prebrodila najhujšo gospodarsko krizo, tem pa da je treba pomagati pri naložbah v inovacije. Kovačičev predhodnik Sergij Stancich pa je obžaloval, da so banke z izjemo ZKB v preteklosti preveč kreditirale po političnem ključu.

Več izsledkov ankete je sicer ostalo brez komentarja, na primer podatek, da je 70 odstotkov anketiranih izjavilo, da pomaga slovenskim kulturnim in športnim društvom. Glede jezika pa izstopa, da se slovenščino precej uporablja znotraj podjetij, razmeroma malo v stikih z dobavitelji in strankami.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Katera beseda je v letu 2019 najbolj zaznamovala slovensko narodno skupnost v Italiji?

14. jan. 2020 | 17:00
Defibrilator
Jezik
Migranti
Narodni dom
Paritetni odbor
Predsednica
Predstavništvo
Ravnatelj
Stadion
Strelišče
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo