Sojenje ustanovitelju WikiLeaksa

Sodišče v Londonu je včeraj uradno izdalo dovoljenje za izročitev ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea ZDA. Končno odločitev mora sicer v roku 28 dni sprejeti britanska notranja ministrica Priti Patel, a glede na prijateljske odnose med Londonom in Washingtonom ne kaže, da bo ta ravnala drugače. Odvetniki Assangea se lahko v primeru izročitve še vedno pritožijo na višje sodišče, vendar je možnost za njihov uspeh izredno majhna, saj je britansko vrhovno sodišče marca letos že odreklo možnost pritožbe, češ da za to ne obstaja zadostna pravna podlaga.

Odgovorna urednica WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson je včeraj izjavila, da je britansko sodišče Assangeu dejansko izdalo »smrtno obsodbo«, saj mu v ZDA grozi do 175 let zapora zaradi obtožb o vohunjenju in objave pol milijona tajnih dokumentov, ki dokazujejo vojne zločine, ki so jih zagrešile ameriške sile v Afganistanu in Iraku.

Assange je v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel v azilu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili. Danes ga zadržujejo v strogo varovanem zaporu Belmarsh, poznanem tudi kot Britanski Guantanamo, v katerem sedijo najnevarnejši kriminalci v Združenem kraljestvu. V vseh teh letih so njegovi podporniki z vsega sveta večkrat opozorili, da želijo ZDA ob pomoči prijateljskih vlad z zgledno kaznijo prestrašiti vse novinarje in žvižgače, ki bi kadarkoli nameravali raziskati »neprimerne posle« zahodnih držav.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.