Spletna stran - več kot virtualna vizitka

Pravijo, da je spletna stran kot vizitka, saj mora vsebovati vse ključne informacije (organizacije, društva, podjetja, programa ...) in biti hkrati lična. S to trditvijo se najbrž vsi strinjamo, vendar ker si ljudje vsak malo po svoje razlagamo, kaj je ključno in kaj lepo, imamo uporabniki zelo različne izkušnje s klikanjem po spletu. Vsak od nas je namreč že pristal na neurejeni strani, kjer smo dolgo in včasih zaman iskali želene informacije, ali pa smo na novičarskem portalu med oglasi komajda našli članek, ki nas je zanimal.

Enostavno biti na spletu že dolgo ni več dovolj, potrebno je namreč predvsem osmisliti svoj obstoj v prepolnem virtualnem vesolju. Spletna stran torej ni več zgolj vizitka, ampak je predvsem nekakšen predstavitveni portfolio, kjer je enako pomembno kaj in kako objavljamo. Vrstni red je pravzaprav obrnjen: ker moramo najprej vzbuditi pozornost uporabnikov, moramo na prvem mestu pomisliti na obliko ali način objave, šele nato nastopi vsebina. Vsaka spletna stran torej nujno potrebuje ustvarjalnega urednika, ki obvlada osnove novodobne obrti spletnega objavljanja.

Ažurnost in jasna uredniška strategija

Vsaka spletna objava je v končni fazi marketinška poteza, saj je naš glavni cilj čim večja branost posameznih vsebin oziroma obiskanost strani. Lahko gre za prodajo izdelka, vabilo na koncert ali spletni članek – razlika je zgolj v produktu, ki ga ponujamo. Posledično mora obiskovalec vsebino na strani hitro najti, biti mora zanimiva, jasna in resnična oziroma verodostojna. Na spletni strani društva, ki organizira različne dogodke, mora biti zato v ospredju koledar s prihajajočimi aktivnostmi, šele nato pridejo na vrsto utrinki naše živahne dejavnosti ter vse ostalo od statuta in drugih dokumentov do bogate društvene zgodovine.

Podobno kot na socialnih omrežjih je tudi pri urednikovanju spletnih strani pomembno jasno začrtati strategijo objavljanja in ustvariti podobo, ki zrcali naše delo. Če bo stran razmetana in polna improviziranih vsebin, bomo namreč takšni tudi v očeh obiskovalcev. V primeru, da sprotne objave redno delimo na socialnih omrežjih, je lahko spletna stran zelo statična in zelo enostavna, ključno pa je, da so vse objavljene informacije točne. Od kontaktov do urnikov ali cen – vse, kar objavimo, mora držati in vse spremembe morajo biti zabeležene. Zakaj smo tako pikolovski? Denimo, da se odpravljamo na koncert na prostem, vreme pa se hitro poslabšuje. Kot udeleženec dogodka pričakujem, da organizatorji morebitno spremembo ali odpoved programa nemudoma objavijo tudi na spletni strani. Leta 2021 bi bilo res nesprejemljivo, da bi se znašli na prizorišču odpadlega dogodka, medtem ko bi bilo na spletu še vedno zapisano, da koncert vsekakor bo. To pa ni edina nerodnost, ki si je danes ne smemo dovoliti: enako neprofesionalno je, da obiskovalec klikne na nedelujoč link, da so objavljene fotografije slabe kakovosti ali da je bila zadnja vsebina v kategoriji novice objavljena pred pol leta.

Stran po meri obiskovalca

Sodobni trendi narekujejo, da mora biti struktura spletne strani intuitivna. S tem izrazom označujemo izkušnjo uporabnika, ki se z lahkoto premika po strani, saj mu je takoj jasno, kje bo našel to, kar išče. Postavite se v kožo uporabnika in odgovorite na to enostavno vprašanje: ali bi se vi vrnili na spletno stran, na kateri ničesar ne najdete? Ohranjanje ravnovesja med zapisanim dosežemo s stalnim izpraševanjem: kaj je namen spletne strani? Kaj bomo na njej objavljali in kaj bomo raje delili na socialnim medijih? Katere javnosti nagovarjamo? Zakaj bi sploh kdo obiskal našo stran? Kaj morajo ljudje na njej najti? Podane vsebine morajo biti stilsko prijazne do bralcev, zato bomo uporabljali premišljen način komuniciranja, ki je lahko bolj sproščen ali formalen, vendar pri jeziku nam ne sme spodrsniti. Napak enostavno ne sme biti, kajti dobra spletna stran ni več le vizitka, je kot izložba in zato tudi dobra naložba za dobro prodajo, dober obisk prireditev ali zadovoljnih bralcev resničnih vsebin.