Sredstva iz zaščitnega zakona povečati na enajst milijonov evrov

Slovenska senatorka Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je pripravila amandma k italijanskemu finančnemu zakonu, ki predvideva implementacijo oz. povečanje denarne vsote, ki jo za dejavnosti organizacij in ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji oz. rabo slovenskega jezika v javni upravi predvideva zaščitni zakon št. 38/2001. 27. člen zaščitnega zakona že skoraj dvajset let določa vsoto v višini deset milijonov evrov, amandma senatorke Rojc pa predlaga povišanje na enajst milijonov evrov. Rojčeva namerava svoj popravek tudi zagovarjati na seji senatnega odbora za proračun oz. v avli na plenarni seji senatne zbornice. Kdaj bo to, še ni znano.

Višina finančnega kritja zaščitnega zakona oz. stroškov, o katerih je govor v 3., 8., 10., 11., 12., 13., 15., 16. in 21. členu zakona je določena v 27. členu zakonskega besedila, kjer je zakonodajalec predvidel 15.567.000.000 takratnih lir za leto 2001, od leta 2002 naprej pa 20.567.000.000 lir oz. po novem okoli deset milijonov evrov, od katerih je glavnina praviloma namenjena financiranju dejavnosti ustanov in organizacij narodne skupnosti, drug pomemben del prispevkom za rabo slovenskega jezika v javnih upravah v Furlaniji - Julijski krajini, dalje je tu še financiranje ukrepov za družbeni, gospodarski in okoljski razvoj ozemelj v Videmski pokrajini, del vsote pa se nameni rezervnemu skladu.

Vsota desetih milijonov evrov je dejansko že od vsega začetka ostala enaka in je niso prilagajali spremenjenim razmeram skozi čas, tako da ni bilo nobenega dodatka. Zato bi bilo prav, da se po dvajsetih letih vsota poveča, da postane zaščitni zakon neka stalnica za vse, meni senatorka Tatjana Rojc.