Petek, 19 april 2024
Iskanje

Štirje pogledi na poklon v Bazovici

Milan Pahor, Paolo Sardos Albertini, Fabio Vallon in Žarko Škerlj o skupnem obisku predsednikov dveh držav

23. jun. 2020 | 7:22
Dark Theme

»Če moram z eno besedo odgovoriti na vprašanje, si za ali proti, da prideta predsednika na bazovsko gmajno in da potem gresta še na fojbo, potem odgovorim – za,« pravi Milan Pahor, predsednik odbora, ki vsako leto pripravi septembrski niz prireditev v spomin na Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. K spomeniku štirim antifašistom, ki jih je fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt leta 1930, ni stopil še noben italijanski predsednik. Letos bo 13. julija Sergio Mattarella postavil mejnik, hkrati pa bo tudi Borut Pahor kot prvi slovenski predsednik položil venec k spomeniku na šohtu, kjer se spominjajo žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne.

Pahor razume nelagodje, ker je v program obiska predsednikov vključen tudi obisk šohta. Trdi pa, da je to priložnost, ki se jo splača izkoristiti, saj bo poklon Mattarelle na gmajni olajšal pot k uradnemu priznanju nacionalnega pomena tamkajšnjemu spomeniku.

Na italijanski strani poudarjajo in se veselijo zlasti obiska Boruta Pahorja na šohtu. Glede poklona na gmajni pa predsednik tržaške veje italijanske narodnjaške organizacije Lega Nazionale Paolo Sardos Albertini pravi: »Veste kaj, če gresta predsednika tudi na bazovsko gmajno, naj gresta, bo tudi zame zelo prav«.

Predsednik tržaškega Vsedržavnega združenja partizanov Italije Fabio Vallon pa je svoje osebno mnenje opisal z metaforo. »Slovencem Narodni dom pripada po zakonu. Nekdo, očitno del italijanske strani, pa je zahteval, da naj to vračilo ne bo povsem zastonj. To je, kot če bi vam rekli: dolgujemo vam sto evrov, a teh sto evrov vam damo, če plačate 50 evrov takse in še 20 evrov za kolek. Narodni dom pritiče Slovencem, njegovega vračanja ne bi smeli pogojevati z nekimi "davki". In mi je žal, da bo po vsej verjetnosti stota obletnica požiga Narodnega doma zaradi obiska Bazovice postala stranska tema, ko pa bi morala biti glavna.«

Župnik v Bazovici Žarko Škerlj pa pravi, da sta grozni zgodbi tako smrt štirih ustreljenih na gmajni kot vseh, ki so umrli v povojnih pobojih: »Če bosta res šla oba predsednika na oba kraja, potem podpiram, a pod pogojem, da gresta res oba k obema spomenikoma.«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava