Nedelja, 19 september 2021
Iskanje

»Stranke so se pozitivno odzvale na pandemijo«

Predsednik ZKB Trst Gorica Adriano Kovačič

18. nov. 2020 | 9:53
Dark Theme

Vzgib za pogovor s predsednikom Zadružne kraške banke Trst Gorica (ZKB) Adrianom Kovačičem je dal minuto 19 sekund dolg izsek govora predsednika italijanske vlade Giuseppeja Conteja na oktobrski skupščini združenja Confcooperative v Rimu. Premier se je obregnil ob Renzijevo bančno reformo iz leta 2016, ki je prisilila 250 zadružnih bank, delujočih v 2600 italijanskih občinah, v združitev v dva bančna pola, rimsko Iccrea in Cassa centrale banca iz Trenta, h kateri je pristopila tudi Zadružna kraška banka. Omenil je številne omejitve, ki so jim bili odtlej – na podlagi evropske normative – podvrženi zadružni bančni zavodi. »Zavedamo se, da lahko te omejitve zavrejo pomoč, ki jo zadružne banke posredujejo majhnim in srednje velikim podjetjem, kajti tovrstne banke so pravcata finančna pljuča ozemelj, na katerih delujejo,« je poudaril Conte in menil, da bi bilo treba o vsem tem resno razmisliti. »Ne vem, kakšen bo rezultat razmisleka, moja vlada pa bo vsekakor delala na tem skupaj z vami, da bi na evropski ravni presegli sedanje kritične postavke,« je obljubil (in požel aplavz prisotnih).

Contejeva obljuba bi morala prvotno biti osrednja tema pogovora s predsednikom Kovačičem. Ta pa se je kmalu iz lebdečih premierjevih besed prelil v konkretno realnost že večmesečnega spopadanja s trdo vsakdanjostjo, ki ji koronavirus tudi na bančnem področju odmerja svoj nori ritem.

Ste zadovoljni s Contejevim posegom na skupščini združenja Confcoperative?

Zaenkrat so tisto le obljube. Dobro je bilo, da se je predsednik vlade lotil vprašanja Renzijeve reforme zadružnih bank in nakazal potrebo po spremembi sedanje bančne normative, ki spravlja v isti koš tako velike bančne skupine kot majhne banke, z enakimi obveznostmi, čeprav obstaja med enimi in drugimi velika razlika. Priznati moram, da je prva Contejeva vlada že vnesla nekatere popravke, ki so bili zelo pozitivni.

Katere?

Sedaj lahko mi, zadružne banke, z 51-odstotnim deležem, upravljamo svoje bančne skupine. Prej je bil naš delež v upravnih svetih le 33-odstotni, torej manjšinski. Na podlagi popravka prve Contejeve vlade je nadalje Banka Italije prav pred dvema tednoma dovolila 39 zadružnim bankam Raiffeisen na Južnem Tirolskem ustanovitev posebnega sklada za zaščitno-emergenčne posege. Te banke morajo do leta 2028 vložiti 95 milijonov evrov kapitala v sklad, iz katerega bodo lahko črpale sredstva v primeru, da bi se katera od njih znašla v težavah.

Kakšen je bil drugače odziv strank v tem kritičnem obdobju?

Stranke so se pozitivno odzvale na pandemijo z večjo uporabo alternativnih sistemov bančnih uslug.

Kako?

V primerjavi z lanskim letom smo zabeležili porast števila plačilnih kartic za 11,5 odstotka ter pogodb InBank za 10 odstotkov, kar priča o uspešnosti modernizacije naših storitev. Nadalje so tudi vloge zrastle, kar pomeni, da nam ljudje zaupajo. To je vsekakor pozitivno, ampak ...

Ampak?

Dejstvo, da imaš denar na računu in ne investiraš, ni za ekonomijo zelo pozitivno. Likvidnost sedaj ni problem.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kaj menite o morebitni uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19?

4. sep. 2021 | 6:00
Popolnoma soglašam
Delno soglašam
Delno nasprotujem
Popolnoma nasprotujem
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo