Vasica Braidevueide ne obstaja, v resnici pa je podobna vasem med Ahtenom, Nemami in Tipano, kjer se furlanski jezik prepleta s slovenskimi narečji in kjer so se prebivalci soočali s trpko usodo izseljenstva, vojnega nasilja in raznarodovanja. Obmejni in mejni ljudje, ki jim zgodovina ni prav ničesar prihranila. Tudi ne družini Sbaiz, katere zgodbo v svojem prvem romanu La Malaluna (Solferino, 252 str., 17 evrov) opisuje furlanski pesnik Maurizio Mattiuzza. Velik literarni dosežek (italijanska kritika ga je navdušeno pozdravila) in precej zahtevno branje, ki pa se izplača. Predvsem nam, ki živimo v tem večno mejnem prostoru.
Mattiuzza uporablja številne besede in stavke v beneškem narečju, pri čemer mu je pomagala Margherita Trusgnach, ki se ji avtor v knjigi zahvaljuje. Kot se zahvaljuje Študijskemu centru Nediža iz Špetra za fotografijo na naslovnici beneškega fotografa Tim Piernuja. La Malaluna je močna knjiga, zgodba poražencev, ki se borijo za svoje pravice, kdaj pa kdaj se tudi potuhnejo pred najmanjšim zlom, a se nikoli ne predajo in ne zlomijo. Res branja vreden roman, ki govori o nesmislu vojne, tragedijah beguncev in brezumju fašizmu.