Ustica je po 40 letih še vedno skrivnost

Iranski generali in tamkajšnji teokratski režim so januarja letos potrebovali 72 ur, da so – tudi zaradi nedvoumnih dokazov – svetovnemu javnemu mnenju javno priznali, da so zagrešili neopravičljivo napako in z raketo sestrelili ukrajinsko linijsko letalo znamke Boeing s 176 potniki na krovu. »Mi Italijani pa, dobri ljudje, varuhi človekovih pravic in svobode informiranja ter javnega mnenja, ki je navajeno na standarde zahodnih demokracij, se bomo čez nekaj mesecev spomnili morije pri Ustici, ne da bi še prepričljivo ugotovili, kaj se je zgodilo 27. junija 1980 ob 20.59, ko je linijsko letalo DC-9 družbe Itavia med poletom iz Bologne v Palermo zginilo z radarskih zaslonov.«

Tako je 13. januarja letos Pino Corrias v dnevniku La Repubblica (po zamenjavi direktorja Carla Verdellija z Mauriziom Molinarijem je prekinil sodelovanje z rimskim dnevnikom) komentiral novico, da je Teheran javno priznal neopravičljivo napako. Resnici na ljubo ni bil edini, ki je vzporejal dve časovno in prostorsko tako oddaljeni moriji: primerjava med sestrelitvijo ukrajinskega boeinga in padcem Itaviinega DC-9 je spodbudila mnoge komentatorje.

Primorski dnevnik danes posveča tej obletnici dve strani, na katerih je povzeto zagonetno dogajanje izpred 40 let ter ozadja, ki so bila v štirih desetletjih le delno raziskana. Sodni postopki niso privedli do resnice, domnev in namigov je bilo veliko, mnogo pa je bilo tudi sumljivih smrti, s katerimi naj bi prikrivalci resnice utišali morebitne pričevalce.