Emran Haidari od leta 2015 živi in dela v Trstu, doma pa je iz Logarja, multietnične pokrajine na vzhodu Afganistana. Slednjo so tako kot druga ozemlja zavzeli talibani, tik preden so prodrli do bližnjega Kabula.
27-letni kulturni posrednik, ki pri tržaški organizaciji ICS rešuje težave prosilcev za azil, je po očetu Paštun, po materi Tadžik, obvlada pa oba jezika – paštu in dari. V domovini je študiral računalniške vede in hkrati delal v tej stroki, študija pa ni dokončal, ker je zapustil državo. V pisarni na sedežu ICS v Ul. Scorcola smo ga najprej vprašali, zakaj se je tako odločil. Razložil je, da izhaja iz družine bojevnikov, ki je v večni afganistanski vojni že plačala previsok krvni davek.
Zakaj ste zapustili Afganistan?
Moja družina se je vedno borila in se še dalje bori. Jaz pa nisem bil tega mnenja. Menil sem, da se je treba raje kot s puško boriti z možgani. Odraščal sem ob gledanju orožja in poslušanju strelov, zato sem tako kot tisoči drugih mladih tega naveličan. Vsi smo naveličani. Tiste stvarnosti nisem več prenašal. V sedmih ali osmih letih je moja družina, če upoštevamo strice in bratrance, izgubila 41 mladih članov. Zato sem odšel.
Vaša družina pa je še vedno tam?
Da. Moj cilj je bil, da svojim sestram in bratom omogočim izobraževanje.Tega upanja zdaj ni več. Imam šest sester, ene so obiskovale univerzo, druge šolo, moj brat študira medicino, drugi je še majhen. Imel sem načrt: študij sem opustil zato, da bi podprl njihovo izobraževanje. Predstavljal sem si, da so mladi prihodnost naše države in da bomo nekoč živeli v miru.
Pravite, da ste izgubili upanje.
Kot veste, so oblast prevzeli talibani, njihovo miselnost in zakone pa dobro poznamo iz preteklosti. Ko so oni vladali v 90. letih, sem bil še otrok, a sem se potem veliko učil in sem razumel, kakšni so. Obupal sem, ker ženske ne bodo smele več v šolo, na univerzo, ne bodo inženirke ali zdravnice. Bojim pa se tudi za brata. Vsak hip lahko namreč spet izbruhne vojna. Če se to zgodi, mora on prijeti za orožje, da bi branil družino in sebe.
Celotni intervju preberite v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.