V knjigo častnih gostov se je prvi vpisal Ferdinand I

Kdor z belimi rokavicami na rokah prvič stoji nad 200 let staro v usnje vezano knjigo, ne more ostati ravnodušen. Nekoč sveže rjavo usnje, le še ponekod vztraja v koščkih. Tisti, ki zre vanje, se zamisli nad minljivostjo človeškega življenja. Z dlanjo nežno poboža to nekoč svežo usnjeno platnico, ki še komaj drži skupaj 430 porumenelih listov. Ko jo odpre, zadiši po zgodbah 2900 obiskovalcev, ki so se 15 let vpisovali v prvo vpisno knjigo Postojnske jame. Ker jim je bilo tako naročeno, ne zato, ker bi mislili, da bo čez 200 let nekdo zrl v njihove podpise in se spraševal, kaj le so tistega dne počeli v jami, s kom so bili in kako so se počutili. Niso se vpisovali zato, ker bi mislili, da bodo čez 200 let del neprecenljive zgodovine.

Prva

17. 8. 1819 se je po najlepših delih Postojnske jame sprehodil prvi gost. Ne vemo, koliko ljudi je bilo z njim, in ne vemo, kakšni so bili njegovi občutki. Morda ga je bilo strah, morda se je počutil kot Kolumb ob odkritju Amerike. Po vsej verjetnosti je popolnoma osupel in odprtih ust zrl v podzemni raj, ki se je odpiral pred njim. Vse kar z gotovostjo vemo o njem je to, da je bil prvi zabeleženi obiskovalec na novo odkrite Postojnske jame in da mu je bilo ime Ferdinand. Avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Na prvih 107 straneh so obiskovalci iz celega sveta sledili njegovemu zgledu in ob obisku Postojnske jame z največjo pazljivostjo, skoraj kaligrafsko zapisali svoja imena in datum obiska. Že na 8. strani krhke knjige izstopa druščina, ki se je odpravila na večurni ogled Postojnske jame 22. maja 1820. Med imeni, ki so nanizana, hitro opazimo lepopis velikega slovenskega mecena Andreja Smoleta. »Moj bog, Smole je bil tukaj,« pomisli tisti, ki se 200 let pozneje s prstom v rokavicah sprehodi po podpisu Prešernovega najboljšega prijatelja. Nečitljiv, umetniški podpis ob njem bode v oči. Romantik v vsakomur od nas v njem poskuša razbrati ime dr. Fig.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.