V prvem valu še več nasilja nad ženskami

Nasilje nad ženskami se je v času prvega vala epidemije povečalo. Z zajezitvenimi ukrepi za širjenje koronavirusa so ljudje ostali doma, vendar dom ni za vse varen kraj. Nasilje v družini se je med epidemijo covid-19 povečalo zato, ker so ljudje izolirani v nevarnih okoljih, zaprtih z nasilno osebo, z omejenim dostopom do podpore in pomoči. To so dejansko potrdile tako študije, ki so jih opravili različni strokovnjaki, kot poročilo ministrstva za notranje zadeve.

Pred današnjim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami in deklicami je notranje ministrstvo objavilo poročilo, iz katerega izhaja, da je bilo letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nasilja v družini nekoliko manj, a podatki so zelo nihajoči. V spomladanskih mesecih, ko je bilo javno življenje zaradi pandemije ustavljeno, so tako zabeležili več nasilja v družini kot lani, manj pa je bilo zalezovanja in spolnega nasilja.

Poročilo kaže, da med žrtvami družinskega nasilja prevladujejo ženske med 31. in 44. letom starosti, tej starostni skupini sledijo ženskem med 18. in 30. letom starosti. Odstotek mladoletnih žrtev nasilja je k sreči nizek. Največ žrtev nasilja je med ženskami italijanske narodnosti (80%), med tujkami pa je največ žrtev med ženskami romunske narodnosti, tej sledijo žrtve maroške, albanske in ukrajinske narodnosti. Storilci so v glavnem moški stari med 31 in 44 let, tej starostni skupini sledi skupina, v kateri so moški med 45. in 54. letom starosti. Iz analize narodnostne strukture izhaja, da so storilci kaznivih dejanj v glavnem italijanske narodnosti (v 74%), preostali del pa sestavljajo moški romunske, maroške, albanske in tunizijske narodnosti.

Iz poročila je razvidno tudi, da se število femicidov v zadnjih letih zmanjšuje (leta 2018 so registrirali 141 femicidov, lani 111 primerov), letošnji trend pa je zaenkrat drugačen. Medtem ko so od januarja do septembra lani zabeležili 82 primerov femicidov, so v istem obdobju letos registrirali 88 umorov (+7,3 %). V večini primerov so žrtve umora umrle pod roko intimnega partnerja. Poročilo tudi izpostavlja, da so lani največ femicidov registrirali marca (38 primerov), najmanj pa junija (20 primerov), letos pa je bilo v spomladanskih mesecih, ko smo bili vsi zaprti doma, manj umorov. Aprila so tako registrirali 18 femicidov, število pa je začelo naraščati vzporedno s sproščanjem omejevalnih ukrepov, ko so se tudi nekdanji partnerji žrtev nasilja lahko začeli spet prosto gibati. Iz te analize lahko sklepamo, da je ustavitev javnega življenja v nekaterih primerih žrtve zaščitila. Med motive za umor poročilo ministrstva za notranje zadeve izpostavlja predvsem ljubosumje in strah pred zapustitvijo. Med žrtvami prevladujejo Italijanke (v 77 % primerov), morilci so v glavnem moški italijanske narodnosti (70 %), med tujci pa prevladujejo Maročani in Romuni, Ukrajinci in Kitajci.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.