Varna oprema in previdno obnašanje

O internetni varnosti ali bolje rečeno o varnosti na internetu se veliko govori in piše, saj gre za pomembno in hkrati obširno temo. Zato je dobro, da se k njej redno vračamo in ugotavljamo, kaj je novega na tem področju. Najprej je potrebno poudariti naslednje: ob vsaki vzpostavitvi povezave z medmrežjem – in ne zgolj s spletom – mora biti varnost na prvem mestu. In ker je cilj te rubrike predvsem zmanjšati nezaupanje uporabnikov v tehnologijo, bomo izpostavili še dvoje: prvič, naj nas ne bo strah pasti, v katere se lahko ujamemo zlasti na spletu, kajti z nabranim znanjem in predvsem s poznavanjem delovanja naših naprav se jim bomo z lahkoto izognili. In drugič: večinoma imajo naše naprave in programi že umeščeno zadostno varnostno programsko opremo za brezskrbno uporabo. To pomeni, da nam sumljiva elektronska sporočila sama romajo v mapo za nezaželeno pošto (spam), spletni brskalnik nam ne dovoli dostopa do določenih nezanesljivih strani, antivirusni program pa nas takoj opozori, če smo naložili škodljiv program.

Kljub temu se premnogi zaradi bojazni pred udori, krajami in napadi, o katerih so le brali ali slišali, raje odpovejo ugodnostim, ki jih omogoča splet, kjer lahko kupujemo, plačujemo položnice in rešujemo večino administrativnih opravkov z zgolj nekaj kliki. To pa je seveda velika škoda, saj lahko s pomočjo interneta prihranimo veliko dragocenega časa.

K varni internetni izkušnji prispevata dva elementa: varna oprema na naših telefonih, tablicah in računalnikih ter primerno oziroma previdno obnašanje. Pri slednjemu se odpirajo številni oklepaji, h katerim se bomo v naslednjih mesecih večkrat vračali, zato bomo raje začeli pri tehnikalijah.

Z novim računalnikom navadno dobimo tudi najnovejši antivirusni program, ki nas ščiti za eno leto, nakar je zanj potrebno plačati letno naročnino. Takrat zapihamo in se mu celo odrečemo, misleč, da ga pravzaprav ne potrebujemo. Če se vam zdi, da je 25 EUR letne naročnine za zaščito vašega računalnika in predvsem vseh podatkov (fotografij, dopisov, računov, dokumentov, študijskega gradiva itd.) na njem veliko, pomislite, koliko bi vas stalo popravilo naprave ali pa koliko bi bili pripravljeni plačati zato, da bi za vedno izgubljene podatke dobili nazaj! Računica je res preprosta: vložite v dobro opremo in težav ne bo.

Tako antivirus kot programsko opremo je potrebno redno posodabljati, saj v nasprotnem primeru predstavljajo luknjo (angl. bug), skozi katero se radi prikradejo zlonamerni programi. Domače brezžično omrežje (WiFi) je nujno potrebno zaščititi z geslom, da ne bo vsak mimoidoči prosto dostopal do vašega omrežja.

Kaj pa mobilne naprave? Seveda tudi te potrebujejo zaščito, čeprav imajo za povprečno uporabo vse že vgrajene protivirusne programe in zaščite pred krajo podatkov. Vseeno pa se lahko v mobilni telefon prenesejo vohunski programi, trojanski konji in črvi.

Vendar nikoli se ne prenesejo sami – prehod v telefon jim dovolimo mi z odpiranjem SMS in MMS sporočil, ki nam jih pošiljajo neznane številke, s prenosi vsebin prek javne brezžične internetne povezave in Bluetootha. Tudi pri telefonih je zato pomembno, da operacijski sistem redno posodobimo. Kako pa vemo, da je telefon okužen? Navadno začne naprava delovati počasneje, baterija se hitro prazni in aplikacije se same ugašajo.

Nekoč nas je v primeru vdora virusa v računalnik skrbel predvsem strošek popravila ali celo novega nakupa, danes pa je skrb usmerjena predvsem v morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki jih hranimo v napravah. Vendar kot smo že zapisali, je strah večinoma odveč, saj imajo ponudniki storitev že zagotovljen varnostni sistem, ki poskrbi namesto nas, da bo naš obisk bančnega računa ostalim neviden in da bodo sporočila, ki jih pošiljamo po whatsappu na poti do prejemnika kriptirana.

Previdnosti pa ni nikoli preveč.