Veliko večino požarov zaneti človek

Posnetki obsežnih požarov na Sardiniji in v Grčiji vzbujajo zaskrbljenost, da bi ogenj zaradi dolgotrajne suše lahko pustošil tudi naše kraje. Vodja gozdarske inšpekcije za Trst, Gorico in Videm Dežele Furlanije - Julijske krajine Massimo Stroppa opozarja, da sta Goriški in Tržaški kras območji z razmeroma visoko požarno ogroženostjo.

Kakšna je trenutna nevarnost požarov v FJK?

Z nedavno spremembo deželnega zakona imamo dve obdobji povišanega tveganja, in sicer čas med 1. decembrom in 30. aprilom ter med 1. julijem in 30. avgustom.

Sta suša in veter glavna dejavnika tveganja?

Dolgo obdobje suše je seveda dejavnik, ki vpliva na širjenje požarov. A vedno je nekaj ali nekdo, ki sproži požar. Ne drži, kar pravijo nekateri, da obstaja samovžig. Tega v naravi ni.

Kateri so potemtakem najpogostejši vzroki nastanka požarov?

Požar lahko izbruhne zaradi posebne kombinacije naravnih pojavov ali zaradi človeškega faktorja. Na Tržaškem in na Goriškem krasu, ki sta naseljeni območji, je precejšnja verjetnost, da ogenj zaneti človeško dejanje, kot so železniški promet ali nenadzorovano sežiganje kmetijskih ostankov. V gorah je bolj možno, da požar nastane zaradi strele. To se zgodi, ko je malo dežja in veliko strel.

Kolikšno je v grobem razmerje med požari, ki nastanejo zaradi strele, in požari, ki nastanejo zaradi človeškega dejanja?

V Furlaniji - Julijski krajini je bil v letu 2020 delež požarov, katerih vzrok je bila strela, štiriodstoten. Petnajst odstotkov požarov je nastalo zaradi namernega vžiga, pri 70 odstotkih primerov pa je šlo za človekovo malomarnost. Kar ostane, so požari, ki jim ni bilo mogoče ugotoviti vzroka.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku