Zakaj so fojbe zasenčile istrske begunce?

Zakaj si je italijanska desnica prisvojila 10. februar, dan spominjanja na fojbe in na množični odhod Italijanov iz Istre? Odgovorov je več, »izvirni greh« pa tiči v samem besedilu zakona, ki vzporeja dva čisto različna zgodovinska pojava, kar ustvarja nesporazume, nedorečenosti in predvsem izkoriščanje spominjanja v izrazito politične namene ter za volilne računice. Da je tako sta prepričana novinar Gad Lerner in zgodovinar Eric Gobetti, ki si je zaradi knjige E allora le foibe? (v prostem prevodu In torej fojbe?) v desničarskih krogih spet prislužil obtožbo »negacionista«, torej človeka, ki zanika fojbe.

Lernerju, ki izhaja iz judovske družine, se zdi absurd, da nekateri fojbe primerjajo s holokavstom ter da lažejo o številu ljudi, ki so končali v istrska in kraška brezna. In kakšna je ta številka, je novinar vprašal Gobettija? Približno pet tisoč, je odgovoril zgodovinar, kar je dosti manj od Italijanov, ki so bili ubiti takoj po drugi vojni v Piemontu, da ne govorimo o tistih, ki so izgubili življenje v Emiliji-Romagni. Lerner in Gobetti sta sodelovala na spletni predstavitvi knjige o fojbah, ki jo je priredila založba Laterza. V debati je prišlo znova do izraza dejstvo, da so fojbe zasenčile množični odhod Italijanov iz Istre, ki so v prvi osebi plačali za fašistično okupacijo nekdanje Jugoslavije.