Zakon ni v pomoč slovenski manjšini

Volilna pravila, s katerimi bodo v Italiji 25. septembra izvolili številčno skrčeni parlament, na papirju ne jamčijo izvolitve parlamentarcev jezikovnih manjšin, v resnici pa ni tako. Volilna okrožja, ki so bila zarisana po krčenju števila parlamentarcev, zelo ščitijo Južne Tirolce, ki so na narodno mešanem ozemlju (z izjemo Bocna in Merana) večinska skupnost. Južnotirolska ljudska stranka (SVP) tam brez težav izvoli svoje poslance in senatorje, ob dejstvu, da je ustavna reforma Tridentinsko-Južno Tirolsko v povprečju dosti manj prizadela kot druge dežele, začenši z našo.

Dolina Aosta ima po ustavi pravico do enega senatorja in enega poslanca. Frankoprovencalska skupnost je dolgo let izvolila svoje zastopnike v parlament, na zadnjih volitvah pa je bil tam izvoljen poslanec iz vrst Gibanja 5 zvezd, ki ne pripada avtohtoni jezikovni skupnosti.

Tudi glede slovenske manjšine t.i. zakon Rosatellum, kot za ostale jezikovne skupnosti, določa 20-odstotni volilni prag za stranke ali liste, ki so izraz jezikovnih manjšin. Za Slovence je ta prag nedosegljiv, torej tudi, če ga ne bi bilo. Enako velja za člen številka 26 zaščitnega zakona o olajšani izvolitvi slovenskega predstavnika v zbornico in senat. Ta olajšava dejansko v praksi ne obstaja, tržaško-goriško poslansko okrožje, ki naj bi bilo začrtano v korist Slovencev, je za manjšino v resnici le pesek v oči.