»Zdaj je okužb mnogo več«

V drugi polovici novembra je Švica za nekaj dni postala presenetljivo država z največjim številom okužb s koronavirusom v Evropi, seveda glede na število prebivalcev. Aprila smo se o stanju epidemije v tej alpski državi pogovorili z Mitjo Nabergojem, 35-letnim zdravnikom, po rodu s Proseka. Zaposlen je v Hòpitaux Universitaires de Genève, univerzitetni kliniki, enemu največjih bolnišniških centrov v Švici, kjer se ukvarja s transplantacijo mozga. Z družico Marie živi v Lozani, kakih 60 kilometrov oddaljenem mestu ob Ženevskem jezeru v francoskem delu države. Nanj smo se obrnili, da bi, po osmih mesecih, izvedeli za sedanje stanje okužb v Švici, pogovor v slovenščini pa je imel tokrat tudi ... francoski prizvok.

Kakšno je sedanje stanje epidemije koronavirusa v Švici?

Še kar dobro. Največ okuženih je bilo v »naših« francoskih kantonih, v nemških pa je bilo relativno umirjeno. V Zürichu na primer niso nikoli zaprli restavracij. V francoskih kantonih so bile vse restavracije zaprte, v nekaterih tudi trgovine.

Ste bili pri vas priča popolni zaustavitvi javnega življenja?

V Ženevi da. Tam je bilo zaprtje popolno. V »naši« Lozani so bile zaprte restavracije in bari, trgovine pa odprte.

Ali so mogoče švicarske oblasti ugotovile, zakaj je bil na vašem francoskem koncu porast okužb večji?

Ne. Kar mi je znano, tega niso ugotovili.

Ali obstaja razlika med sedanjim, jesenskim valom okužb in spomladanskim?

Sedaj je okužb mnogo več. To je bistvena razlika.

So se v Švici primerno pripravili na drugi val?

Da. Hitro so na primer uredili bolnišnice za sprejem covidnih bolnikov. Hitro so aktivirali zdravniško osebje. Preventivno so pripravili ustrezne načrte za primeren »odgovor« na predvideni val novih okužb, kar se je nato obrestovalo.

Med prvim spomladanskim valom okužb so bili v Italiji zdravniki in bolničarsko osebje pojmovani kot nekakšni heroji, sedaj jeseni pa ljudje celo napadajo rešilce in bolničarje. Ali se kaj podobnega dogaja tudi v Švici?

Ob prvem valu epidemije so ljudje v Švici ploskali zdravnikom. Dejansko vsak dan. Sedaj, jeseni, so – po pravici povedano – na to pozabili. Kaže, da je spopadanje zdravstvenega osebja s koronavirusom postalo nekakšna normalnost. Napadov na zdravnike ali bolničarje pa ni bilo, tega ne.

V Italiji nekateri še vedno zanikajo obstoj koronavirusa. To se dogaja predvsem po spletu. V Švici pa?

Žal, da. Tudi tu obstajajo zabiti ljudje, idioti. Na srečo jih je zelo malo. Manifestacij in protestov ljudi, ki zanikajo obstoj covida-19, pa ni bilo. In tudi protestov proti zaustavitvi javnega življenja ni bilo.

Ob prvem valu epidemije ste omenili, da so bile žrtve predvsem starejše osebe, stare nad 70 let. Največ žrtev je bilo starejših od 80 let. Ali se je to razmerje v jesenskem valu spremenilo?

V tem drugem valu so se povečale okužbe mnogo mlajših oseb. Ta porast pa je treba povezati s številom opravljenih brisov. Spomladi so opravili več brisov med starejšimi prebivalci, sedaj jih opravljajo vsem. Tudi v sedanjem drugem valu pa največje število žrtev presega 75 let. A dovolite, da za točnejše podatke povprašam svojo punco, ki dela na intenzivni negi.

V pogovor posredno poseže Mitjina partnerka Marie Arzel, zdravnica oddelka za intenzivno nego v bolnišnici v bližnjem mestu Rennaz. Zdravniški par si v francoščini izmenja nekaj stavkov, številk, skupaj poišče na spletu najnovejšo statistiko, nato se Mitja Nabergoj spet oglasi.

Torej: povprečna starost umrlih za covidom-19 v Švici znaša 84 let. Trenutno se v bolnišnicah zdravi 4 tisoč ljudi.

Pred kakim tednom so mediji poročali, da je bila Švica sploh najbolj »okužena« država v Evropi. Ali je to držalo?

Verjetno se nanašate na stanje izpred dveh tednov. Takrat se je v bolnišnicah zdravilo kakih 10 tisoč ljudi. Sedaj jih je manj kot polovica.

Tačas je vse bolj aktualno cepivo proti covidu-19. Kako se Švica odziva na možnost cepiva?

V Švici bo cepivo na razpolago sredi januarja. »Plačala« ga bo država, a cepljenje ne bo obvezno. Država ne bo nikogar prisilila v cepljenje. Omogočila pa bo najprej cepljenje rizičnih oseb, to je starejših, in, seveda, zdravstvenega osebja.

V Italiji se je zadnje tedne zastavilo vprašanje odprtja oziroma zaprtja smučišč ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih. Kaj bo ukrenila Švica?

Smučišča so odprta, snega pa ni. Po predvidevanju bodo smučišča delovala, restavracije bodo obratovale, italijanskih gostov pa ne bo, ker ne bodo smeli potovati, francoskim pa so oblasti »odsvetovale« obisk, ker bi morali ob vrnitvi opraviti bris s posledično karanteno.

Si boste po tolikih mesecih nepretrganega dela lahko privoščili oddih?

Načrtoval sem obisk domov na Prosek ob božiču. A to bo v marsičem odvisno od ... Conteja.

Pogovor je bil posnet v četrtek popoldne. V večernih urah je predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte dal Mitji Nabergoju vedeti, da bo moral obisk na Proseku preložiti na poznejši datum.