Zrak je čist, sledi katastrofa

Letošnji svetovni dan zemlje je iz vsaj dveh razlogov poseben. Mineva natanko 50 let od prvega, 22. aprila 1970, in poteka v pandemiji.

Satelitski posnetki kažejo čist zrak nad našimi državami. Tudi voda v Benetkah je smaragdna. Toda znanstvena novinarka Meehan Crist v obsežnem komentarju v dnevniku New York Times opozarja: »Kljub čistejšemu zraku in čistejšim kanalom v zadnjih tednih bo koronavirus katastrofa za podnebje.«

Šokantna napoved, da bo bolezen covid-19 zastrupila planet, sloni na ukrepih, ki jih v tej fazi sprejemajo vlade po vsem svetu. Povsod je v ospredju želja, da se gospodarstvu zagotovi likvidnost, zato države podpirajo zagon proizvodnje nekako po načelu »samo da je«. Skrb za okolje ni več v ospredju, kar dokazuje tudi izjava češkega predsednika vlade Andreja Babiša, da bi bilo treba Evropski zeleni dogovor odložiti, saj da se države morajo posvetiti odpravljanju posledic pandemije.

Drugi vidik, ki okolju predstavlja grožnjo, je rekordna pocenitev goriv. Že res, da so ob mnogih zaprtih tovarnah ter zmanjšanju cestnega in letalskega prometa izpusti trenutno nizki, a ekonomisti pričakujejo hiter povratek na raven pred pandemijo, s čimer bi onesnaževanje bliskovito naraslo.

Hkrati pa zaradi trenutnega upada poslov podjetjem zmanjkuje denar za naložbe v trajnostne oblike proizvodnje.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.