Pri Zaletu je igralka Sokola Fulvia Gridelli, blokerka iz Sesljana, igrala štiri sezone, tam dozorela in vzletela. Letos igra na posodo pri Volley Maniago Pordenone v B1-ligi. Po štirih krogih so še nepremagane in vodijo v skupini B.
V daljšem intervjuju za Primorski dnevnik je 24-letnica povedala, kako se je vključila v profesionalno ekipo, kako je s trdim delom pridobila zaupanje trenerja in kateri so cilji ambicioznega projekta v Maniagu. Pri klubu že glasno govorijo o A2-ligi, sama pa o tem še ne razmišlja. Na glas bo povedala šele takrat, ko bodo višjo ligo tudi matematično dosegli.
Po štirih sezonah pri Zaletu, napredovanju v B2-ligo s Staranzanom in zadnjih dveh sezonah pri Villi vicentini v B2-ligi ste letos izbrali nov izziv. Kako se je začelo sodelovanje z Volley Maniagom Pordenone?
Klica nisem pričakovala. Po sezoni pri Villi vicentini je kazalo, da bom nadaljevala v isti ligi, a v drugi sredini. Istočasno pa nisem izključevala, da bi si privoščila pavzo. Usklajevanje službenih obveznosti – zaposlena sem bila v jaslih kot pomočnica vzgojiteljice – ni bilo enostavno z vsakodnevnimi treningi v B2-ligi. Sredi poletja pa me je presenetil klic odbornika Volley Maniago Pordenone Franca Pesceja, ki je sicer oče letošnje standardne podajalke, in mi predstavil ambiciozen načrt. Ekipa se je namreč selila v Maniago, kjer ima zdaj na razpolago športno palačo, telovadnico z utežmi, pa tudi bazen. Skratka, pogoji vadbe so odlični, celoten projekt pa me je prepričal.
Ste povabilo hitro sprejeli?
Niti ne. Ravno takrat sploh nisem razmišljala o moji športni prihodnosti zaradi družinskih težav, zato sem se za korak odločila šele pred zdajci. Vsekakor pa se mi je zdela to enkratna priložnost, da se tam preizkusim. Kdo ve, če bi se mi še kdaj ponudila enaka ...
Ste igralka Sokola in bivša igralka Zaleta. Kako se spominjate tistih let?
Pri Zaletu sem napredovala, osebno in kot igralka. Tam sem pod vodstvom Edija Bosicha in soigralk postala dobra blokerka. To so bila zame zlata leta. Z izjemo letošnje smo samo pri Zaletu dobro delale in smo bile nenazadnje zelo povezana skupina.
S kom ste še v kontaktu?
Pred kratkim sem srečala Janiko Škerl. S Petro Grgič pa se slišiva vsaj enkrat na teden.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.