V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o uvrstitvi Slovenije na svetovno prvenstvo v nogometu 2010. Bila je to tudi zadnja uvrstitev slovenskih nogometašev na kako veliko tekmovanje. Članek je bil objavljen v četrtek, 19. novembra 2009.
Slovenija - Rusija 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Dedić (45.).
SLOVENIJA: S. Handanović, Brečko, Šuler, Cesar, Jokić, Radosavljević, Koren, Kirm, Birsa (od 78.
Pečnik), Novaković, Dedić (od 90. Stevanović).
RUSIJA: Akinfejev, Anjukov, Ignaševič, V. Berezucki, Biljaletdinov (od 76. Pogrebnjak), Denisov, Pavljučenko (od 46. Keržakov), Aršavin, Janbajev (od 46. Semak), Zirjanov, Žirkov.
Rumeni kartoni: Birsa, S. Handanović, Koren; Žirkov, Biljaletdinov, Denisov. Rdeča kartona: Keržakov (66.), Žirkov (90.).
MARIBOR - Slovenija se znova veseli. Čeprav je le malokdo to pričakoval, je majhna deželica s sončne strani Alp preskočila velikana z vzhoda Evrope in se drugič uvrstila na zaključni turnir najboljših reprezentanc sveta v Južnoafriško republiko. Prvič je to uspelo zlati generaciji pod vodstvom Srečka Katanca in Zlatka Zahoviča, ki je zaigrala na SP 2002, nocoj pa je to uspelo Matjažu Keku in njegovi ekipi.
Slovenci so bili praktično ves čas tekme boljši tekmec, nadzorovali so potek tekme, junak pa je postal Zlatko Dedić, ki je zmagoviti gol zabil ob koncu prvega polčasa. V drugem je bilo pričakovati rusko ofenzivo, toda čvrsta in borbena igra Kekovih izbrancev je tekmecem vse namere preprečila in Sloveniji dala novo pravljico.
Kek je na zelenico Ljudskega vrta poslal povsem identično postavo kot na moskovske Lužnike, medtem ko se je Hiddink odločil na klopi pustiti Sergeja Semaka. Namesto njega je tekmo začel Renat Janbajev. Tako on kot soigralci so takoj okusili čar Ljudskega vrta. Prepolne tribune razpoloženih navijačev so pričarale resnično peklensko vzdušje. V tretji minuti se je sam pred Igorjem Akinfejevom znašel Milivoje Novaković, toda slovenski napadalec je meril naravnost v ruskega vratarja. Šest minut pozneje je z leve strani v sredino podal Andraž Kirm, Sergej Ignaševič pa je žogo poslal v vratnico lastnih vrat.
Slovenci so imeli tudi v nadaljevanju več od igre in zadetek je kar nekako “visel v zraku”. V 45. minuti je štajerska prestolnica lončno “eksplodirala”. Valter Birsa je z desne strani izvrstno podal v kazenski prostor, kjer je bil ob ruskih srednjih branilcih najspretnejši Dedić in matiral nemočnega Akinfejeva ter poskrbel za zasluženo vodstvo.
Rusi, ki v prvem polčasu niso imeli praktično niti ene priložnosti (razen poskusa Romana Pavljučenka v 19. minuti) in so se zdeli precej zadržani, so se na začetku drugega polčasa znašli v takšnem položaju kot na prvi tekmi Slovenija. Nizozemski čarovnik na ruski klopi Guus Hiddink, ki je ruski selektor že od julija 2006, je moral poskrbeti za spremembe v igri svojih izbrancev. Sprva je poskusil kar z menjavama: vstopila sta Sergej Semak in Aleksander Keržakov.
Toda vstopa teh dveh igralcev nista prav nič zmotila borbenih slovenskih nogometašev, ki so še naprej čvrsto držali vajeti igre v svojih rokah. Že v 51. minuti se je Dedić spet znašel v kazenskem prostoru, vendar mu ob “ruskem spremstvu” ni uspelo dobro zadeti žoge, neuslišana pa je ostala tudi zahteva po najstrožji kazni (tako kot tudi v 59. minuti, ko je v ruskem kazenskem prostoru spet padel Dedić).
V 61. minuti je do strela z roba kazenskega prostora znova prišel Novaković, a spet preslabo streljal za Akinfejeva. Na drugi strani je po Aršavinovm prostem strelu do žoge prišel Vasilij Berezucki, a jo je s treh metrov namesto proti golu poslal v igrišče. Nato pa se je ob že sicer dobri predstavi domače vrste na slovenski mlin ulilo še malce vode. Ruski napadalec Aleksander Keržakov si je namreč zaradi prekrška nad Samirjem Handanovićem prislužil rdeč karton in predčasno pot v slačilnico.
Hiddink je Keržakovo izključitev nadomestil s Pavlom Pogrebnjakom, ki je imel takoj lepo priložnost, a je bil Handanović na mestu. Rusi so tudi sicer poskušali na vse načine priti v slovenski kazenski prostor (v 86. minuti je Juriju Žirkovu zanesljiv zadetek preprečil znova odlični Handanović), toda domači igralci so zdržali in bi štiri minute pred koncem tekme lahko Ruse dokončno pokopali. V hiter protinapad je stekel Dedić, ki pa je na koncu povsem sam zadel le zunanji del mreže. A ta zamujena priložnost na srečo ni bila kaznovana, tako da so se Slovenci zasluženo veselili druge uvrstitve na največje nogometno tekmovanje. Rusi so tekmo končali le z devetimi igralci, saj je ob koncu tekme zaradi drugega rumenega karton moral z igrišča še Jurij Žirkov.