O lokalnem in globalnem nogometu, šoli, pandemiji ...

Miloš Tul je za vsaj dve generacije nekdanjih študentov priljubljen profesor telesne vzgoje na tržaškem znanstvenem liceju Franceta Prešerna, kjer je ravnokar »praznoval« tri desetletja delovne dobe, za druge odličen trener zlasti na mladinski ravni, za tretje duša mačkoljanskega kulturnega življenja pri SKD Primorsko. Obenem gre za enega izmed naših nogometnih strokovnjakov, ki se stalno izobražuje. Obiskoval je trenerske centre najpomembnejših evropskih klubov – kot sam priznava je temu načinu izpopolnjevanja namenil večji del svojega poletnega dopusta; tam »kradel« informacije in spremljal pristope najbolj priznanih svetovnih trenerjev. V Ljubljani je leta 2016 doktoriral na Fakulteti za šport, na smeri Didaktika športne vzgoje z doktorsko disertacijo na temo kompetenc učiteljev športne vzgoje. Tul že vrsto let sodeluje s tržaškim klubom Trieste Calcio (po novem TS & FVG Academy), pri katerem skrbi za naraščaj, saj koordinira razne mladinske ekipe.

MOTORIKA IN MLADI – Spremenila se je družba. Spremenile so se vrednote otrok in mladostnikov ter posledično odnos do športa, ki je bil včasih bolj pristen, bolj sproščen, manj »pod drobnogledom« staršev in zainteresiranih privržencev. To je po mojem mnenju posledica družbenega premika: nekoč je bilo za nas gibanje oziroma šport nekaj povsem normalnega. »Gibali« smo se po štiri ure na dan, zdaj so to štiri ure na teden, in v te štiri ure moraš stlačiti vse kar zmoreš in znaš. Tako je na šoli in tako je v klubu. Vse skupaj je precej izumetničeno, kar seveda ne pomeni, da ni talentov oziroma tistih, ki iskreno ljubijo šport, a spremenila so se izhodišča in način, kako se posameznik sooča s športom.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.