Tekma proti Maradoni v Trentu, testiranje v Rimu (video)

Maradone se dobro spominja eden najboljših slovenskih nogometašev v Italiji Paolo Gregorič. »Ko sem igral v C1-ligi v Trentu, smo poleti igrali prijateljsko tekmo proti Napoliju (videoposnetek si lahko ogledate v priponki). Trentinski stadion Briasco je zaradi napovedane prisotnosti Maradone pokal po šivih. Bil je 4. avgusta 1987. Maradona se je na priprave vrnil iz Argentine, kjer je bil na počitnicah. Iz letala se je izkrcal v Veroni in se je napotil naravnost na tekmo v Trento. Spominjam se, da se je poigraval z nami. Žogo je imel zalepljeno na svoje noge. Nismo mu mogli do živega,« nam je včeraj povedal Gregorič, ki je svojo kariero nato zaključil pri Zarji Gaji, pri kateri je nato bil tudi predsednik.Argentinskega nogometnega genija se spominja tudi smučarski trener in profesor športne vzgoje na slovenskih goriških višjih šolah Andrea Massi. »Ko sem bil študent na športni fakulteti Isef v Rimu, smo testirali Maradono. Spominjam se njegove točnosti, saj se je strogo držal zgodnjega urnika. Pred fakulteto je parkiral svoj ferrari F40, ki ni šel mimo neopazen. Med 45 minutnim testiranjem bi tudi slepec razumel, da ima pred seboj nadnaravnega genija. In kot tak Maradona ni imel lahkega življenja: športni in drugi geniji so večkrat v sporu s sistemom oziroma z drugimi, ki jih težko razumejo.«Podobnega mnenja je tudi doberdobski profesor, trener in režiser Dario Frandolič. »Nisem imel možnosti, da bi spoznal Maradono, a o njem pišem tudi v svoji zadnji doktorski nalogi. Maradona je bil kralj preigravanja. Bil je eden najboljših v tem elementu. Nihče ni dribliral, kot je on. Uporabljal je tako imenovano frontalno gibanje ali gibanje Maradona, kot je način preigravanja poimenoval nekdanji vrhunski trener in strateg Wiel Coerver. Podobni talenti so bili le še Pele, Messi, delno Ronaldo (a ne Cristiano) ter Puskas, Cruijff in Sivori. Tako nogometno znanje je imel malokdo v zgodovini tega športa.«

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.