»Vrnil bi se, kot igralec ali trener«

Loris Manià je v nedeljo dopolnil 40 let. Praznoval je bolj malo, saj je zjutraj vodil tekmo mladih U16, popoldne pa prisluhnil tečaju za trenerja in odigral finale deželnega pokala. A mu »opravki« sploh niso težili, prej nasprotno. Loris je namreč v trenerstvu dobil svojo pot, ki ga zdaj zelo mika. Poslanstvo na klopi je začutil že v Modeni pred več kot petimi sezonami, ko se je s takratnim trenerjem Angelom Lorenzettijem že učil prvih prvin novega poklica. In zato, četudi se je po vrnitvi v Trst njegovo življenje bistveno spremenilo, v telovadnici še naprej preživlja glavnino ur. V popoldanskih urah vodi mladinske ekipe Zaleta in Sloge Tabor, zvečer pa trenira s člansko ekipo Sloge Tabor Televita v moški C-lige.

V daljšem intervjuju je med drugim nakazal, da bi še rad nastopil v A-ligi, prav tam pa bi se prezkusil lahko tudi kot trener.

Loris, ko govorite o trenerstvu ste zelo zavzeti. Ste se torej odločili, da boste šli v to smer?

Tako je. To je moja pot. Zdaj opravljam tečaj druge stopnje (in tretje mladinske). Potem pa bomo videli. Trenerstvo mi je všeč, problem pa je, da tačas še zelo rad tudi igram. Pred kratkim so me spet vabili v A-ligo. Če me bodo poleti spet poklicali, bom moral dobro razmisliti.

Bi se vrnili v A-ligo?

Bi se.

Najbrž pogrešate življenje športnika ...

Res. Tu v Trstu sem prešel od devetih treningov na teden na dva. V C-ligi namreč treniramo samo dvakrat tedensko, kar je malo za vse. Vodimo na lestvici, a res ne vem, koliko bomo še zdržali na tej ravni ... Predvsem naši mladi igralci bi morali trenirati veliko več, zato njihovega napredka še ne vidimo ...

Kaj največ pogrešate od A1-lige?

Igro, tekme, treninge. Življenje je bilo drugačno. Letos je liga še bolj kakovostna; rad bi se preizkusil tudi proti Leonu in ostalim.

Ko se boste odločili spet za A-ligo, pa boste tu pustili kar veliko vrzel.

Saj še ne vem, če bom res odšel. Sicer pa me nekateri trenerji v A-ligi tudi vabijo, naj se jim pridružim na klopi. Kot pomožni trener bi se tam lahko res veliko naučil. To bo moja pot, zato se bom morda v A-ligo vrnil tudi v tej vlogi.

Ko ste še nastopali v A-ligi, vam je pogodba prepovedovala vožjo z motorjem in prepoved smučanja. Ali si zdaj privoščite svoja konjička?

Ravno pred časom sem iz kleti povlekel svojo staro desko in komaj čakam, da se odpeljem na smučanje s Privileggijem (soigralec pri Slogi Tabor, op.a.), ki je učitelj deskanja. Motorja pa nimam več. Prodal sem ga, imam pa še vedno vso opremo. Zdaj me sicer bolj mika smučanje.

Pogovor z Lorisom Maniajem si lahko v celoti preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.