»A Barcola, a Barcola!« so zavpili skvadristi. Tistega dne so zaradi spopadov v Splitu med domačini in vojaki italijanske mornarice razbijali po Trstu. Besni od spodletelega napada na tiskarno dnevnika Edinost v Ulici svetega Frančiška, ki ga je odbila vojska, so zagrabili kante bencina, stopili na tovornjak in zdrveli proti Barkovljam. Kakih dvajset jih je bilo, v črne srajce oblečeni banditi, ki so malo pred 21. uro poskakali iz vozil in kričeče planili v dvorano Narodnega doma. S pištolami in ročnimi bombami so začeli groziti gostilničarju in strankam. V ospredje je stopil mladenič z gorjačo v rokah: bil je Slovenec Vittorio Martelanc, v Barkovljah so mu nadeli vzdevek L'sica. »Venček, ta je zate,« je zavpil in zamahnil. Udarec je bil silovit, ubogi Venček Krečič, ki je z nekaterimi drugimi v brezupu pogumno branil dvorano pred napadalci, se je zgrudil na tla. Zaradi poškodbe na glavi mu je odstopila očesna mrežnica in je oslepel.
Preostanek bande je ta čas vdrl v dvorano, zmetal pohištvo na kup, polil z gorivom in vžgal. Ko se je ogenj razplamtel, so fašisti mirno stopili na tramvaj in se vrnili v mesto. V požaru je zgorela vsa stavba, uničen je bil tudi društveni arhiv. Tistega 12. decembra 1921 je bilo konec veličastne 23-letne zgodovine Narodnega doma v Barkovljah.