»Najin sin je umrl na enak način«

Smrt dveh slovenskih potapljačev je na poseben način pretresla zakonca, ki stanujeta v Tumovi ulici v Gorici. Gospod in gospa Longo globoko sočustvujeta s svojci Sama Alajbegovića in Žige Dobrajca, kajti pred natanko šestimi leti je v zelo podobni potapljaški nesreči umrl njun sin, 33-letni Luigi Longo. Goriška zakonca pa je med branjem časopisnih člankov o miramarski tragediji zbodla predvsem novica, da sta zdaj že pokojna slovenska potapljača uporabljala enako opremo kot njun Luigi, proizvajalec potapljaške opreme z zaprtim sistemom dihanja pa je isti. Luigi Longo je v Gorici obiskoval slovenske šole, saj je njegova mati po rodu Slovenka. V svojem sicer kratkem življenju je doživel marsikaj razburljivega, celih osem let je bil v tujski legiji, v vrstah katere se je udeležil tudi vojne v Bosni. Bil je odličen potapljač, izšolan v Marseillu. Ko je zapustil tujsko legijo, je začel delati na naftnih ploščadih po vsem svetu. »Bil je eden najboljših potapljačev na svetu,« je dejal njegov oče Orazio Longo in pristavil, da se je Luigi potapljal v Kongu, Katarju, Severnem morju itd. Leta 2004 je opravil tečaj za potapljanje s t. i. sistemom rebreather. Nekega petka v juliju se je vrnil s službenega potovanja v Kongu, že v ponedeljek pa se je šel potapljat v San Giorgio di Nogaro. Pomagal je podjetju Geomar iz Trsta, ki je tam opravljalo podvodna vzdrževalna dela. »V Severnem morju se je potapljal več kot sto metrov globoko, 26. julija 2004 pa je utonil tako rekoč doma,« je z grenkobo, a tudi z občudovanjem do lastnega sina povedal oče. Preiskavo so po treh letih opustili. »Prepričan sem, da je zaradi okvare vdihal ogljikov dioksid. Ko sem včeraj prebral, da sta uboga Slovenca uporabljala povsem enako opremo istega podjetja, me je kar zgrabilo,« je razložil Orazio Longo, ki je izrazil željo, da bi spoznal starše dveh slovenskih potapljačev, kajti kruta igra usode jih je nekako združila.