Trst iz mesta spomina - v mesto prihodnosti

»Spominjati se pomeni tudi ponovno preučiti preteklost in ugotoviti njene vzroke. Preveriti, ali se ti pojavljajo tudi danes in si prizadevati, da se ne bi preteklost ponavljala.« Tako je tržaški župan Roberto Cosolini ugotavljal v svojem govoru v Rižarni, kjer je potekala osrednja svečanost ob dnevu, ko se spominjamo osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz - simbola nacističnega pomora šestih milijonov Judov in nacifašističnega terorja nasploh.
Na dvorišču tržaške Rižarne so se sicer ne zelo številni ljudje tiščali pod stenami na soncu. Predstavniki političnega in verskega življenja ter predstavniki borčevskih organizacij in združenj deportirancev s svojimi prapori pa so pokončno stali ob plošči nekdanje krematorijske peči. Po polaganju vencev vseh krajevnih upraviteljev in predstavnikov združenj, je pred mikrofon stopil tržaški župan Roberto Cosolini. Uvodoma se je zaustavil pri temačni tržaški preteklosti - od napovedi rasnih zakonov leta 1938 z Velikega trga, do popisa, ki je istega leta ponudil natančen prikaz italijanske populacije in med fašiste posejal seme rasne diskriminacije - da bi mlade rodove spodbudil k ohranjanju spomina vseh, ki so svoj upor plačali z življenjem. »Da ne bi tragična preteklost, postala prihodnost naših otrok,« saj antisemitizem in rasizem znova plazita skozi družbeno tkivo, današnja ekonomska kriza pa lahko samo še podžge nemir, stisko in obup, ki vodita v iskanje domnevnih krivcev. In tu se Trstu ponuja izziv - da bi postal kraj, kjer bi se zlepile razklanosti 20. stoletja, kjer bi raziskovali senčne strani Evrope, se učili sožitja v miru, spodbujali dialog, spoznavanje in soočenje s težnjo po kulturi miru in sprejemanja. »Tako se bo Trst iz mesta spomina lahko spremenil v mesto prihodnosti.«
Na ekonomsko krizo, ki je med drugo svetovno vojno močno zaostrila družbene konflikte je v svojem govoru opozoril tudi zgoniški župan Mirko Sardoč.