Člani gledališke skupine liceja Taramelli so v približno enournem programu zelo prepričano prikazali tragedijo primorskih Slovencev pod fašističnim jarmom. To so storili s podajanjem razmišljanj, ki jih je Boris Pahor zapisal v knjigi Trg Oberdan, pa tudi s prikazom prizorov iz nekaterih znamenitih Pahorjevih črtic, kot sta npr. Metulj na obešalniku in Rože za gobavca, ki so vključene v dopolnjeno italijansko izdajo Pahorjeve knjige. Tako so se pred očmi mladega občinstva zvrstili dogodki, kot so požig Narodnega doma, mučeniška smrt Lojzeta Bratuža, ustrahovanje slovenskih učencev, mučenje v bunkerjih Gestapa ravno na Oberdankovem trgu med drugo svetovno vojno ...
Predstava je po besedah režiserja Di Maggia dejanje prijateljstva do slovenske kulture ter ljubezni do Trsta in tistih njegovih prebivalcev, ki so strpni, predvsem pa je to prošnja za odpuščanje, ki jo pripadniki italijanskega naroda naslavljajo na Slovence za gorje, ki jim ga je prizadejala fašistična Italija: »Nemci so se opravičili Judom, Turki se niso opravičili Armencem, Italijani se morajo opravičiti Slovencem,« nam je dejal Di Maggio.
Za vse to se je nastopajočim zahvalil Boris Pahor sam, ki je predstavo označil za izsek »ne-zgodovine«, ki bi pa morala biti resnična pripoved zgodovine dvajsetega stoletja. O tem, da je bila četrtina slovenskega prebivalstva v preteklosti podložna fašistični diktaturi, se ne govori, medtem ko je treba govoriti tudi zaradi negotove prihodnosti, saj tudi v drugih krajih sveta prihaja do podobnih okužb, ki jih je treba očistiti. Skratka, dvajseto stoletje je bila popolna tragedija, je dejal Pahor in pri tem omenil fašistično, nacistično in komunistično diktaturo, vendar se o vsem tem pozablja in se govori le o denarju, bankah in gospodarstvu, medtem ko bi se morali pripravljati in učiti tudi tisto, česar v šolah ne poučujejo.