Ustvarjalni krik proti zaprtju Tržaške knjigarne

»Na samo knjigarna, pač pa stičišče kultur, povezovalni, predstavitveni prostor in informacijski center. To je Tržaška knjigarna od leta 1955 in to mora tudi ostati.« Besede upraviteljice Tržaške knjigarne Ilde Košuta so drug za drugim z branjem odlomkov in pesmi potrdili tudi udeleženci literarnega maratona v podporo dragocenemu hramu kulture, ki mu zaradi težkega položaja preti zaprtje. Pa tudi poslušalci - prijatelji in zveste stranke, ki so se prav tako številni postavili v bran knjigarni, v bran kulturi.
Vabilu Društva slovenskih izobražencev, Slovenskega kluba, založbe Mladika in Založništva tržaškega tiska se je odzvalo 47 avtorjev (in kantavtor), Slovencev in Italijanov. Prišli so iz solidarnosti, da z nastopom potrdijo »naš skupni kulturni prostor«, pa tudi iz navezanosti, saj v prostorih v Ul. sv. Frančiška veje domačnost. Nekateri so se upravičeno spraševali, kje so sploh tisti, ki odločajo o zaprtju, drugi so ugotavljali, da smo slej ko prej priče kriku vpijočega v gluhost političnega obzorja. Kdor je prestopil prag TK, je lahko podpisal tudi peticijo v podporo knjigarni, in si ogledal videoposnetek, ki ga je poslala novinarka dnevnika La Repubblica Alessandra Longo, Tržačanka po rodu, ki se je spominjala, kako je tjakaj zahajala v otroštvu. Košutova je bila sinoči nad odzivom obiskovalcev nadvse zadovoljna. »Prireditev je hotela biti opozorilo javnosti - ne pa protest - da knjigarna obstaja, živi in potrebuje pomoč, saj ni samo trgovina, pač pa kulturna ustanova.«