Hudič skuša uničiti vrednote, ki življenje delajo pristno, vendar v svetem pismu piše, da na koncu ne bo zmagal. Krščanske skupnosti morajo biti ozaveščene o teh vprašanjih, prizadete ljudi je treba sprejemati in moliti, hkrati pa ne iskati senzacije in zapadati lahkovernosti. To so le nekateri od napotkov, ki jih je mogoče najti v pastoralni noti tržaškega škofa, nadškofa Giampaola Crepaldija o eksorcizmu oz. molitvah za osvoboditev.
O eksorcizmu se je v zadnjih mesecih pri nas veliko govorilo in pisalo, predvsem v povezavi z obredi, ki se opravljajo v Ricmanjah. Tega vprašanja se v deset strani dolgem dokumentu nadškofa Crepaldija izrecno ne omenja, vendar uvodoma piše, kako je nadškof pred meseci imenoval skupino eksorcistov, saj je ugotovil, da večje število ljudi trpi zaradi hudiča ter Cerkev prosi za pomoč in molitev, iz nekaterih raziskav pa izhaja, da na Tržaškem živijo osebe, ki se posvečajo satanizmu.
V uvodnem delu je tudi razlaga cerkvenega stališča o hudiču, v nadaljevanju pa so navedene nekatere pastoralne smernice, dokument tudi pojasnjuje pomen eksorcizma ter molitev za ozdravitev in osvoboditev. V prvem primeru gre za javno in slovesno molitev Cerkve za zoperstavljanje moči hudiča. To je v pristojnosti škofov, ki edini lahko imenujejo eksorciste. Molitve za ozdravitev in osvoboditev pa so zasebnega značaja, moli jih lahko vsakdo, tako enega kot drugih pa se ne sme na noben način vključiti v obhajanje maše, zakramentov ali besednega bogoslužja.