»Aktivna politika me ne zanima«

S prvim februarjem se bo upokojil tajnik Občine Trst Santi Terranova, ki je v zadnjih letih bdel tudi nad vsemi manjšimi občinami tržaške pokrajine. Več kot deset let je bil oporna točka za predstavnike tržaške občinske uprave, za zaposlene in vodje posameznih oddelkov. Med njegovimi glavnimi nalogami so bili ob skrbi za pravno varnost občin in zakonitost poslovanja tudi priprava splošnih in drugih aktov občin, svetovanje upravi v vseh pravnih postopkih in zadevah ter skrb za komunikacijo.

Tržaški župan Roberto Dipiazza si je Terranovo izbral za tajnika občine že za časa svojega prvega mandata, sodelovanje z njim je potrdil tudi med svojim drugim mandatom, in ker pregovor pravi, da so vse dobre stvari tri, ga je župan želel imeti ob sebi tudi v tretjem mandatu. Z odhajajočim tajnikom občine, Sicilijancem po rodu in očetom dveh odraslih otrok, ki je od lani tudi ponosen dedek, smo pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev poklepetali o njegovem delu. Ker je pisarno že pred dnevi predal svojemu namestniku, smo se srečali kar na prostem. Na Pomolu Audace je beseda nanesla na različne teme. Tudi na uporabo slovenščine v javni upravi.

V zadnjih letih ste vodili kar šest občinskih tajništev. Kako bi opisali delo v manjših občinah, kjer je slovenska prisotnost bolj občutna?

Meni je bilo zelo všeč delati v manjših občinah, saj sem kariero tajnika občine začel prav v majhnih občinah. Najmanjša občina, v kateri sem delal, je štela le 300 prebivalcev. S časom sem začel delati v občinah, ki so imele po deset, petnajst tisoč prebivalcev, nato sem šel v Sondrio v Lombardiji, nato pa sem prišel v Trst.

Delo v manjših občinah ima to prednost, da se je reševanja problemov mogoče lotevati bolj neposredno. Naloge, ki jih tajnik opravlja v malih in velikih občinah, pa ostajajo enake. Voditi občine je podobno vodenju ladij. Kapitan ladje ostaja kapitan, ne glede na velikost ladje. Če je na ladji 2500 mornarjev, bo delo le drugače strukturirano kot na ladji z dvema mornarjema, a naloge ostajajo enake. Edina razlika je v tem, da je v manjših občinah možen bolj neposreden stik. Kar se jezika tiče, moram priznati, da s slovenščino nisem imel težav. Na podlagi izkušenj, ki sem jih imel s slovensko govorečimi mestnimi svetniki, lahko rečem, da nihče jezika ni uporabljal z namenom, da bi vzpostavil distanco.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.