Ali so na Tržaškem že opazne posledice suše?

Običajno o njej govorimo poleti. Zdaj pa ni niti pomlad še drzno stopila na oder, ko dežja že dolgo ni od nikoder. Zadnjič so na Tržaškem obilnejše padavine žejne rastline, še zaspano naravo in neučakane kmete obiskale 21. februarja, ko je padlo več kot deset litrov dežja na kvadratni meter. Najbolj natančni bi sicer trdili, da niti to ni bil ravno raj na zemlji in bi lahko več deževalo. Šlo je za zadnji »pravi dež«, ki ga lahko opišemo kot takega. Tudi pred tem pa so bile količine padavin več mesecev skromne.

Zgodnjepomladna sušna obdobja v zadnjih letih, ki jih zaznamujejo podnebne spremembe in nore vremenske razmere, niso nobena redkost. Že naši predniki so pravzaprav s staroslovenskim imenom marcu pravili sušec. To je bil tradicionalno mesec z najmanjšo količino padavin in čas, ko se zemlja prebuja iz zimskega spanja, pije snežnico, se začne sušiti in pripravljati na pomladno rast. Če se bodo sušne razmere, ki sicer pestijo tudi večji del Slovenije, nadaljevale, bi lahko v toplejšem delu leta beležili kar nekaj težav, so nam potrdili krajevni proizvajalci.

O sušnih razmerah smo se pogovorili s kmetijskim izvedencem in svetovalcem pri Kmečki zvezi Stefanom Rosatijem, dolinskim oljkarjem in vinogradnikom Radom Kocjančičem, Joelom Mrvcicem, ki v Saležu prideluje zelenjavo in Diano Colombin, koordinatorico združenja prostovoljnih gasilcev Breg.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.