»Ko smo pomladi leta 1941 dobili Führerjev ukaz o likvidaciji Judov, sem bil prepričan, da se s tem ukrepom govori o sami zaščiti obstoja nemškega naroda. Kako naj bi vedel, da smo s tem storili krivico?« Tako je svoja dejanja utemeljil SS-ovski oficir Kurt Frenzel - med glavnimi zločinci uničevalnega taborišča Sobibor. Njegove besede, zapisane na uvodnem panoju razstave La razza nemica, ki so jo v nedeljo slovesno odprli v Rižarni, obiskovalca povedno nagovarjajo o razsežnosti antisemitske propagande.
Potujočo razstavo je pripravila fundacija Museo Della Shoah pod pokroviteljstvom državnega italijanskega urada proti rasni diskriminaciji. Kustosa razstave Marcello Pezzetti in Sara Berger sta s širokim izborom dokumentov, fotografij in drugega arhivskega gradiva, opremljenega s poglobljenimi razlagami želela širšo javnost seznaniti, kako je lahko več sto tisoč »navadnih ljudi« sodelovalo pri pregonu in uničevanju evropskega judovskega prebivalstva. Postavila sta vzporednico propagandne realnosti v nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Analizirala sta njune razlike ter skupne točke. Sistematično širjenje stereotipov in lažnih resnic je iz Judov ustvarilo podobo »nevarnega sovražnika, ki ga je nujno treba iztrebiti.«