Besede, ki jih srce pogreša

Nogomet v Italiji velja za eno izmed najbolj mačističnih okolij, ne samo ko gre za šport. Beseda homoseksualnost je na zelenici bila do pred kratkim skorajda neizrekljiva, neka nepremostljiva meja, prikrito dejstvo, ki ne sme nikakor v javnost.

Prav o tem govori ljubezenska zgodba, ki jo je italijanski pisatelj in igralec Fabio Canino opisal v svoji knjigi Le parole che mancano al cuore, Besede, ki jih srce pogreša.

Roman je izšel 2. maja letos pri založbi SEM, avtor pa ga je prvič v javnosti predstavil včeraj na Festivalu Link v Trstu. Z njim se je pogovarjal novinar Alessandro Antinelli, znan obraz in glas športnih oddaj italijanske radiotelevizije, predvsem televizijskega kanala Rai Sport: »Kdor bo v knjigi iskal škandal, šokantna razodetja ali afere, bo ob branju globoko razočaran. Čisto običajna ljubezenska zgodba, ujeta v posebno okolje, bi lahko pripovedovala o odnosu med moškim in žensko ali o kateremkoli paru, ki doživlja ljubezen v nekem okolju, kjer so razlike težko sprejete ali celo prepovedane.«

Nezapisana pravila, ki urejujejo javno in privatno življenje svetovno znanih nogometašev, so namreč zelo stroga, predvsem ko gre za javno nastopanje, izven igrišča: fotografija junaka karirane žoge je za nekoga sprejemljiva samo, če ima ta pri sebi lepo dekle, nekaj otrok in še kakšnega ljubljenčka. Za koga pa? Za sponzorje in za številne navijače, ki v nogometašu prepoznajo ideal italijanskega moškega.