Bodo v Starem pristanišču zaživele ulice po zaslužnih Slovencih?

Trst je mesto, ki ga preči malo manj kot 1500 ulic in cest. Skoraj vse so poimenovane po pomembnih in zaslužnih moških, le peščica po ženskah. Glavno mesto Furlanije - Julijske krajine ni neprijazno samo do žensk, ampak tudi do slovenskih zaslužnih osebnosti. Dovolj se je zazreti s pogledom v table na pročeljih stavb in pridemo do zaključka, da si Slovenci zaradi slovesa niso (še) prislužili svoje ulice. Čeprav je bilo v preteklosti kar nekaj pobud o poimenovanju ulic, trgov in parkov po znanih Slovencih. A skoraj nobeden od predlogov ni pristal na mizi odločevalcev. Edini birokratski postopek, ki je stekel, je zadeval postavitev plošče, posvečene Žigu Zoisu. To bi morali postaviti na pročelje hiše v Ul. Procureria (za Mestno hišo), v kateri se je rodil baron, ki je veljal za razgledanega intelektualca in največjega slovenskega mecena. A nekaj se je očitno zataknilo, saj nihče ne zna povedati, kdaj bomo dočakali postavitev plošče.

Slovenski mestni svetniki v občinskem svetu bodo seznam slovenskih predlogov v kratkem obogatili še z enim imenom. Ladjedelski inženir Franco Cossutta je svetnikom predstavil predlog, da bi eno od ulic v Starem pristanišču poimenovali po Josipu Vilfanu (1838 - 1907), gradbenemu inženirju, ki je zaslužen za to, da so konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja pred pogrezanjem rešili tržaške pomole. Po mnenju pobudnika bi bilo hvalevredno, če bi na območju, ki bo deležno urbane regeneracije, eno od ulic poimenovali po človeku, ki je večino poklicnega življenja deloval kot inženir pri gradnji pristanišč od Trsta do Dubrovnika in Boke Kotarske. Franco Cossutta je svoj predlog utemeljil tudi z argumentom, da je zaradi Vilfanovih pripomb na gradnjo pomola »Molo di Sanità«, današnjega pomola Bersaglieri, prišlo celo do parlamentarne preiskave na Dunaju. Preiskovalna komisija je leta 1906 ugotovila, da se je pomol pogrezal, ker dunajski strokovnjaki ob gradnji niso upoštevali Vilfanovih izkušenj in napotkov.