Bolniška ladja Allegra, katere prihod v Trst je bil načrtovan za ta konec tedna, je še vedno privezana v neapeljskem pristanišču. Vsaj sodeč po spletnem sledenju ladij in njihovem položaju v realnem času na portalu vesselfinder.com, ki je včeraj popoldne kazal, da se trajekt nahaja v Neaplju. Kdaj točno bo ta prišel v Trst, nam niso znali potrditi v pristaniški kapitaniji, pri kateri še nimajo napovedanega vplutja, iz urada pristojnega za zdravje v deželni vladi Riccarda Riccardija pa so sporočili, da bo ladja prispela v prihodnjih dneh.
O ladji, ki naj bi sprejela okužene iz domov za starejše občane in ki ji nasprotuje več opozicijskih politikov, se je v preteklih tednih veliko govorilo. Deželna uprava se je kar nekaj časa obotavljala z odločitvijo, kam z okuženimi stanovalci domov za ostarele, ki so postali žarišče epidemije v Trstu. Med predlogi so se znašle tudi zaprte hotelske nastanitve. To možnost so nato črtali sami hotelirji, ko so izvedeli, da bi hotelske sobe morali predelati v bolnišnične v zelo kratkem času. Zato so se vodilni v deželni vladi odločili, da bi bila v danih okoliščinah najboljša rešitev bolniška ladja, na katero bi vkrcali sprva kakih 50 z novim koronavirusom okuženih starostnikov. Od 3. junija naprej pa bi na ladji lahko gostili malo več kot 160 okuženih. Na mesec bi ladja stala 1,2 milijona evrov: 700 tisoč evrov bi Dežela FJK in zdravstveno podjetje Asugi porabila za najem trajekta, 500 tisoč pa za stroške osebja.
Kako pravzaprav izgledajo bolniške ladje, smo vprašali ladjedelskega inženirja Franca Cossutto, ki je pred tremi desetletji sodeloval pri projektiranju trajekta Splendid, ki so ga pred nedavnim predelali v bolniško ladjo in ga »posodili« Genovi. Sogovornik je po telefonu povedal, da sta oba trajekta, tako Splendid kot Allegra, v lasti družbe Grandi Navi Veloci (GNV), ki je pod okriljem velikega ladjarja MSC. »V bolniške ladje ni mogoče predelati potniških ladij, saj te nimajo rampe na krmi. Prav zato so trajekti priročnejši, saj lahko nanj enostavno pripeljejo reševalna vozila,« je prednost teh plovil opisal Cossutta, ki je tudi razložil, kako poteka predelava ladij.
»V primeru ladje Splendid, ki je dolga 214 metrov in ima okoli 480 kabin, ki niti zdaleč niso podobne kabinam potniških ladij, ampak trajektom, na katerih je moč preživeti zgolj eno noč, so združili dve kabini, zamenjali so talne in stenske obloge, saj te niso higienske, ter preuredili prezračevanje. Kako pomembno je to, smo se prepričali na ladji Diamond Princess, ki ni imela ustreznega prezračevalnega sistema, zaradi česar se je z virusom okužilo več kot 4000 ljudi,« je opozoril inženir.
Ob tem je povedal tudi, da je predelava ladij v bolnišnico zelo draga zadeva. »V primeru Splendida so na pomoč priskočila številna podjetja. Veliko dobaviteljev materiala in opreme, tudi storitev v ladjedelnici, je pomagalo prostovoljno. Tudi ladjar MSC jo je brezplačno začasno oddal oblastem v Genovi. V primeru Allegre pa je zgodba drugačna. Večji del stroškov bo krila naša deželna vlada. Domnevam sicer, da je bil trajekt že predelan v bolnišnico, in da je pripravljen na sprejem pacientov,« je dejal sogovornik in v isti sapi dodal, da je bolniška ladja lahko dober odgovor le, če ni drugih rešitev.
»Po mojem mnenju bi problem okuženih v domovih za ostarele v Trstu lahko rešili s hoteli. Bolniška ladja je predraga rešitev. Ne smemo pozabiti, da samo najem plovila mesečno stane 700 tisoč evrov, treba je dodati še pol milijona evrov stroškov. Na ladji namreč ne bo samo zdravstveno osebje, ampak tudi člani posadke. Čeprav bo ladja mirovala na privezu, je treba skrbeti za varnostni vidik, saj mora ladja tudi v primeru mirovanja proizvajati energijo. To je mogoče priskrbovati z dizel generatorji, kar je tudi en strošek,« je razložil inženir in ob tem dodal, da bi bilo vsekakor ceneje, če bi se ladja lahko priključila na električno napajanje s kopnega (to zaenkrat še ni mogoče), ki pomeni tudi manj izpustov. Cossutta je s tem potrdil nekatera ugibanja, da bolniška ladja ne bo pomenila le stroška za davkoplačevalce, ampak bo tudi onesnaževala.
»Ladje imajo sicer filtre, ki izpirajo izpušne pline, tako da ne onesnažujejo več kot nekoč. A vseeno niso povsem okolju prijazne,« je dodal sogovornik, ki smisel bolniške ladje vidi le v primeru, da bi jo, če bi to zahtevale razmere, preselili tudi v kako drugo pristanišče. »Prednost bolniške ladje vidim v tem, da jo po potrebi hitro preseliš denimo v Benetke ali Ancono. Da pa jo imaš ves čas privezano v Trstu in za njo plačuješ 1,2 milijona evrov na mesec, pa se mi ne zdi varčna izbira. Še posebej ne v času, ko je toliko ljudi brez službe. In ko imamo na dlani druge rešitve,« je ocenil sogovornik, ki je ob tem dodal, da gre za njegovo osebno mnenje.