»Čakam na neke nove oblike cerkvene skupnosti«

Pandemija novega koronavirusa je predstavljala preizkušnjo tudi za Katoliško cerkev in vernike. Ti se v najhujšem obdobju epidemije, ki je sovpadalo tudi z velikonočnim časom, ki je za kristjana najpomembnejši, niso mogli udeleževati obredov. Mnogi so se tako tudi oddaljili od Cerkve, po drugi strani pa so vzklile nove oblike skupnosti, ki jih je navdihnila uporaba novih tehnologij, na primer s predvajanjem obredov preko spleta. Povprečni odpadajo, ostaja pa jedro, ki bo Cerkev zelo poživilo. Tako meni Jože Marketz, prvi Slovenec na čelu krške oz. celovške škofije po dolgem obdobju, ki je svojo službo nastopil tik pred izbruhom pandemije. O položaju Cerkve v dobi koronakrize je Marketz predaval v nedeljo dopoldne v okviru 55. Študijskih dni Draga v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, za Primorski dnevnik pa je poleg tega spregovoril še o pomenu in simboliki svojega imenovanja za krškega škofa in novem vzdušju, v katerem je prepričan, da se bo obhajala stoletnica koroškega plebiscita.

Pandemija koronavirusa predstavlja resno preizkušnjo tudi za vernega človeka in Cerkev. Kako jo doživljate na Koroškem?

Mislim, da jo povsod zelo podobno doživljajo. Po eni strani je toliko normalnih stvari, navad: Cerkev in vera pravzaprav živita iz tradicije in navad, mnogo od tega pa zdaj ne moremo izpolniti. Tako da po eni strani ljudje že premišljujejo, kaj je zdaj bistveno za našo vero in cerkveno življenje in kako tisto bistveno še nekako ohraniti. To je eno, več je verjetno drugih, ki enostavno ostanejo doma. Če postane vse težavnejše, potem pač pustijo in čakajo, da bo spet boljše.

Na splošno se vam zdi, da je ta bolezen povprečnega katoličana bolj povezala s Cerkvijo ali ga je še bolj oddaljila od nje?

Verjetno drugo, za povprečnega kristjana verjetno velja drugo. Ampak na Koroškem poznamo tudi iz našega odnosa do slovenskega jezika: tisti povprečni počasi nekako odpadajo, ko postaja težavno. Ampak zato je nastalo neko jedro, tudi v Cerkvi, ki bo zelo poživilo Cerkev in jaz čakam na neke nove oblike cerkvene skupnosti, bogoslužja in vsega tega. To se bo nekaj spremenilo in na tej poti smo zdaj, še ne vidimo vseh tistih novih oblik. Vendar upam, da v čisto staro normalnost ne bomo padli nazaj, ker itak pot ni bila zelo dobra.

Celoten intervju objavljamo v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.