Čaroben koncert Pera Lovšina

Nekaj nenavadnega se je zgodilo v soboto zvečer na koncertu Petra Lovšina v Boljuncu. Vtis je seveda subjektiven, pristranski, a strinjali so se mnogi: zgodilo se je nekaj čarobnega.

»Če ne prideš, ne doživiš, če ne doživiš, nikoli ne veš, kakšno doživetje je nastop Pera Lovšina v Boljuncu. Noro,« je v nedeljo na socialnem omrežju opisala Barbara Verdnik in dodala posnetek; poletno oblečeni Lovšin udriha po kitari, prepeva Moja mama je strela in pred njim, na pretesnem dvorišču »pri partizanih«, se mlado in staro energično ziba v žurerski ekstazi, kot da covida-19 ni nikoli bilo.

Zdelo se je, da so si Boljunčanke in Boljunčane zadali misijo: pregnati pandemsko moro. Peli so, da je odmevalo čez Gorico, plesali, se dvigali na ramena in iztegovali pesti. Dišalo je, kajpak, po cigaretah, pivu in znoju. Slutnja, da Lovšin ne bo izpeljal rutinskega koncerta, se je prikradla že takoj, četrt čez deveto, ko je po koncertu predskupine Peška za uvod zadonela Greva punca v južne kraje. Pevčev glas je bil nadpovprečno gromek, znak, da Lovšin želi v Boljuncu pustiti pečat. Spremni bend Španski borci – kitarist Robert Likar, harmonikaš Rihard Zadravec in tolkalec Jimi Rasta (Albin Jarić) – so se smelemu namenu povsem podredili.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.