V sedmo umetnost se vse pretaka. Gledališče, radio, književnost, glasba, iznajdljivost, znanost in tehnika, predvsem pa ljubezen do sporočanja. Prav na tehnikah posredovanja sloni delo režiserja in producenta Andree Andoline. Diplomirani komunikolog je svojo umetniško pot začel na odrskih deskah, kjer je večinoma nastopal kot igralec, režiser in avtor besedil za otroke in mlade. Že od malih nog je sicer sanjal o filmskem svetu. Temu pa se je popolnoma posvetil leta 2005.
45-letni Tržačan je očitno zavil na pravo pot. S svojimi deli potuje po svetu. Zadnji podvig je dosegel s kratkim filmom A colloquio con Rossella (Pogovori z Rossello), katerega je državni center kratkometražcev v Turinu izbral za enega izmed desetih, ki bodo v letu 2020, v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za zunanje zadeve, obkrožili svet v sklopu pobude 10 corti per il mondo (10 kratkih v svet).
Od kod ljubezen do kamere?
Gre za utišano strast, ki sem jo sicer gojil že kot otrok, ampak pasivno. Zrasel sem na odrskih deskah, čeprav sem svoje znanje izkoristil tudi za delo na radiu in televiziji. Leta 2015 sem diplomiral na fakulteti za filmsko in avdio-vizualno teorijo na Univerzi v Trstu in začel novo poglavje v svojem profesionalnem življenju. Zagovarjal sem diplomsko nalogo o otroškem in mladinskem filmu. Sicer sem že leta 2009 sledil in vodil projekte, pri katerih so mladi ustvarjali svoje filme, a brez večjih ambicij. Po diplomi sem imel to priložnost, da sem lahko režiral kratki film La Cura na besedilo italijanskega pisatelja Dina Buzzatija, mojega najljubšega italijanskega avtorja. Delo je odkupila produkcijska hiša Universal in doseglo je razmeroma dober uspeh. V njem so namreč nastopala znana imena tržaške gledališke scene, kot sta Ariella Reggio in Fulvio Falzarano.
Prvemu kratkemu filmu so sledila druga dela, med katerimi Anna in One more, s katerimi ste obiskali mednarodne festivale. S Pogovori z Rossello pa ste takoj naleteli na pozitivne odzive. Kako je delo nastalo?
V tržaškem dnevniku Il Piccolo sem prebiral niz krajših zgodb, med katerimi me je najbolj prevzela kriminalka mlade Tržačanke Gaie Tomassini. Poklical sem jo in vprašal, če morda ima na zalogi še kako besedilo. Iskal sem nekaj posebnega, še sam nisem vedel, kaj. Predlagala mi je zgodbo starejše gospe, ki na telefonsko tajnico prejema sporočila sorodnikov in prijateljev, saj je zelo zaposlena in nima časa, da bi odgovarjala na telefon. Navdih za pisanje je Gaia dobila pri babici.
S kolegico Valentino Burolo sva veliko delala na tem, da bi iz Gaine zgodbe izvlekli to, kar sem si želel. Medtem sem iskal finančno podporo in ustvaril še sam svojo producentsko hišo 040film.
Kdo je Rossella in kaj se ji dogaja?
Rossella je mama in babica, ki svojo tretjo življenjsko dobo doživlja dinamično. V filmu se je nikoli ne vidi. Njeno prisotnost pa zaznamo. Iz sporočil lahko razumemo, s čim se ukvarja, kam rada zahaja in s kom se druži. Iz predmetov pa ugotovimo, kaj se ji dogaja in katere so boljše in slabše navade, ki jih ima.
Tako lahko na primer opazimo, kako si pred zajtrkom kuha kavo, kako spije kozarec vina, ki je na mizi najprej poln, potem pa skoraj prazen. Okrašena jelka in darila, ki se iz dneva v dan kopičijo, nam dajo razumeti, da se zgodba odvija v božičnem času. Od pozivov pa ugotovimo, da rada peče torte, obišče prijatelje in včasih kaj odnese, ko ne bi smela.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku. Ob 75-letnici našega dnevnika vam ponujamo posebno ugodno naročnino: tiskana izdaja za 99 evrov, digitalna izdaja pa za 75 evrov.