»Cilj je pot in ne vrh za vsako ceno«

Bilo je v nedeljo, 5. maja 1946, ko se je v kinodvorani Primorskega narodnoosvobodilnega odbora v Ulici Carducci 6 v Trstu zbralo na ustanovnem občnem zboru približno petdeset planincev in ljubiteljev gora. Takrat je bilo po večletnem prisilnem zatišju ponovno oživljeno delovanje nekdanje Tržaške podružnice Slovenskega planinskega društva (1904). Ustanovljeno je bilo Planinsko društvo v Trstu, ki se je po novih razmejitvah leta 1954 preimenovalo v Slovensko planinsko društvo Trst. Prvi povojni predsednik je bil Zorko Jelinčič.

SPDT ima danes okrog 300 aktivnih članov, ki gojijo pohodništvo, planinstvo, alpinizem, jamarstvo, smučanje in še marsikaj. Ob 75-letnici ponovne obuditve delovanja se je sedanja predsednica SPDT Marinka Pertot sprehodila po dolgi in razvejani poti, ki je člane tržaškega društva vodila po bližnjih in daljnih vrhovih – vse do strehe sveta v Himalaji. V daljšem zapisu, ki ga objavljamo v današnji izdaji dnevnika, je spomnila na težave, ki so jih morali prebroditi, da so bili sprejeti v vsedržavne italijanske in slovenske zveze, v nove trende in navade, na podlagi katerih se je spreminjala in se še spreminja tudi ponudba SPDT.

»Planinstvo vodijo visoke etične norme. Cilj je pot in ne vrh za vsako ceno. Vzdušje v gorah ustvarjamo z nesebičnostjo, s tovarištvom in solidarnostjo tudi v najzahtevnejših razmerah, z obzirnostjo, s pogumom, skromnostjo in sproščenostjo. Med planinci vladata vzajemno sodelovanje in humanizem. Za mnoge je planinstvo način življenja. Mogoče nam bo prav ta način življenja pomagal pri premostitvi koronske krize,« je med drugim zapisala Marinka Pertot.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.