Da se človeštvo ne bo nikoli več privadilo na sovraštvo

»Če se bo to, česar se bojim, uresničilo, bom le ena izmed sto tisočih žrtev, ki so brez pravičnega sojenja preminile v tem ali onem taborišču. Za vas bo to nekaj strašnega. Za množico bo to kot nič, le dodatno število po drugih številkah z več ničlami. Človeštvo se je privadilo živeti v krvi.« Tako je tržaški študent arhitekture Pino Robusti 5. aprila 1945 odpisal svojemu dekletu, preden bi njegovo življenje dan kasneje usahnilo v Rižarni. Pričevanje mladega fanta, ki so ga zaradi golega suma izdali SS-ovcem in zaprli na Trg Oberdan oz. Koronejski zapor, je na vsakoletni svečanosti v Rižarni ob dnevu spomina na holokavst tržaški župan Roberto Dipiazza vpel v sedanjost kot opomin vsem generacijam, naj ne pozabijo grozot preteklosti.

Njegove besede so v zimski januarski sivini zadonele tudi v slovenščini.

»Vse napredne sile naše združene Evrope morajo skupno zavzeti določena stališča, ki bi tako omogočila lažje upravljanje izrednega stanja, ki ga vsak dan doživljamo. S skupnimi močmi torej, da bomo lahko pustili bodočim generacijam skupen evropski dom, kjer se ne bodo nikoli več dogajale tragedije, ki se jih danes spominjamo,« je v imenu upraviteljev okoliških občin na Tržaškem zbrane nagovorila županja Občine Repentabor Tanja Kosmina. Dragocenost sožitja so ovekovečile tudi molitve različnih tržaških verskih skupnosti.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.