Dom, kjer nikogar ne motijo

V Devinu niso bili dobrodošli. Grenka zaušnica jih ni potrla. Z iskanjem novega »doma« je muridska senegalska skupnost iz FJK nadaljevala in si ga naposled uredila na Proseški postaji 5. Pred dvema letoma je namreč senegalska skupnost v Devinu povzročila vik in krik, pravzaprav pravo vaško vstajo zaradi nakazane namere, da bi v tamkajšnji bivši trgovini s pohištvom Arcobaleno uresničila svoj kulturni center, kjer bi se srečevala enkrat tedensko in kjer bi morda nekaj družin tudi prebivalo. Ni se izteklo, Senegalci so se tiho umaknili in iskali drugje. Pa je bila to naposled sreča v nesreči, saj je zaradi razburkanega dogajanja v Devinu za njihovo iskanje »primerne strehe« iz medijev izvedela družina Riolino, lastnica nekdanje restavracije in hotela na Proseški postaji, ter jim ponudila to, kar je danes postal njihov novi sedež.

Prostora bo dovolj

Vrata novega doma so članom skupnosti uradno odprli preteklo nedeljo, ko so priredili večji praznik ob molitvi in pogrnjenih mizah. Večjo, kakih 200 kvadratnih metrov veliko stavbo, ki jo vse naokrog obkroža dvorišče oz. vrt in vinograd, smo v četrtek v spremstvu tajnika muridske senegalske skupnosti Ahmadouja Falla obiskali tudi mi. »Resnici na ljubo je prostor nekoliko manjši kot tisti v Devinu, pa vendar nam povsem ustreza. Dobro je tudi to, da so nekatere sobe že opremljene, tako kot kuhinja, ki razpolaga še z velikimi hladilniki. Cena pa je bila – v primerjavi – nedvomno konkurenčna.« Po Fallovih računih, bi morali v Devinu skupno odšteti kakih 800 tisoč evrov – 500 tisoč za nakup in dodatnih 300 tisoč za obnovo oz. ureditev; za novi dom pa so nakazali 300 tisoč evrov, obnovitvena dela pa naj bi bila res minimalna.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.