Varovanje mokrišč, ozaveščanje javnosti o njihovem pomenu pri ohranjanju naravnega ravnovesja in dovajanju sladke vode ter obnova nekaterih kalov, suhih zidov ter ledenice. To je le nekaj izmed tolikih ciljev projekta Engreen, ki je sofinanciran v okviru evropskega Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020. V okviru projekta so v ponedeljek priredili spletno srečanje ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga v okviru Ramsarske konvencije obeležujemo 2. februarja.
»Mokrišča predstavljajo izredno pomemben vir sladke in pitne vode, ki jo vsakodnevno porabljamo. Sladka in uporabna voda predstavlja le en odstotek vode na Zemlji, zaradi tega so mokrišča ključnega pomena,« je uvodoma povedala Gordana Beltram, strokovnjakinja za mokrišča, in dodala, da so mokrišča zibelka biotske raznovrstnosti, človeka varujejo pred naravnimi nesrečami ter blažijo podnebne spremembe. Med srečanjem, ki ga je vodila Renata Rozman, vodja projekta Engreen, je nastopil tudi Borut Peric, raziskovalec v naravnem parku Škocjanske jame. »Škocjanske jame so na Ramsarjev seznam leta 1999 vpisali kot prvo podzemno mokrišče. Vanje večino vode dovaja reka Reka, podtalni tok pa se vije za več kot trideset kilometrov vse do izvira reke Timave pri Štivanu,« je bil jasen raziskovalec. Dr. Gaia Fior je izpostavila raznovrstno rastlinstvo in živalstvo, ki prebiva v kraških kalih. V njih namreč najdemo več vrst žab, krastače, pupke, močerade, belouške in druge živali. Fiorova je še izpostavila pomen ohranjanja kraških kalov in njihove vloge pri ohranjanju ravnovesja v naravi.
Svoj pogled na tematiko sta dodala še Cinzia Gozzo in Andrea Pio di Leo iz akcijske skupine GAL Venezia Orientale iz Portogruara. Spregovorila sta o beneški laguni, laguni Del Mort v kraju Eraclea, lagunah v Caorlah ter Bibioneju, ki nedvomno predstavljajo neprecenljivo bogastvo na področju biotske raznovrstnosti.