Ehrlichov lik še naprej razdvaja

Vprašanje, ali je bil Lambert Ehrlich svetla ali temna osebnost slovenske zgodovine, je na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) dobilo nove, čeprav nasprotujoče si odgovore. Janez Juhant, avtor monografije Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda, je dodatno razčlenil svoje prepričanje, da je bil markantni duhovnik, po rodu iz Žabnic, nesebičen kristjan, pogumen narodnjak in velik politični um. Iz občinstva pa so se oglasili tudi tisti, ki Ehrlichovo spomenico italijanskim oblastem dojemajo kot nedopustno napako. Tudi zaradi nje je Ehrlicha 26. maja 1942 sredi Ljubljane umorila Varnostno-obveščevalna služba komunistične partije.

Moderatorka večera Erika Jazbar je ob koncu razprave obžalovala, da se na predstavitvah monografije – ki je izšla letos po zaslugi vseh treh Mohorjevih družb, Društva Združeni ob Lipi sprave in Teološke fakultete – premalo govori o etnografskem, domoljubnem ali misijonskem delu. Tudi v ponedeljek v DSI je bil v ospredju dokument, ki ga je Ehrlich 1. aprila 1942 izročil italijanski okupacijski oblasti in ki deli mnenja ne le po ločnici desno-levo, ampak tudi med katoliškimi misleci.

Za Juhanta je bila spomenica pogumno dejanje, saj je v njej italijanskim oblastem očital dejanja proti slovenskemu narodu. Kot je poudaril na večeru DSI, je Ehrlich resda tudi predlagal oborožitev protikomunističnih Slovencev, vendar zgolj za obrambne namene, kar naj bi bilo v skladu s katoliškim naukom. Juhant je namreč prepričan, da so bili za slovenski narod ob začetku vojne najhujše zlo komunisti, ki so pod krinko Osvobodilne fronte izvajali nasilje.

Nasprotno mnenje je v razpravi kot prvi izrazil tržaški zdravnik in politik Rafko Dolhar, ki je hkrati Ehrlichov pranečak. Na duhovnika in teologa, ki je bil stric Dolharjeve mame Ide Ehrlich, ima tudi nekaj otroških spominov, saj je kosil z njim in bil strežnik pri njegovi maši v Žabnicah. Dolhar se je strinjal, da ima Ehrlich mnogo zaslug, njegovo spomenico pa je označil za »bratomorilno dejanje«, ki je tudi v nasprotju s katoliškim etosom. Nenazadnje, je spomnil Dolhar, so se duhovniki na Primorskem najprej postavili proti fašizmu, ne pa proti komunizmu. Z Dolharjem se je strinjal tudi Adrijan Pahor. Sin pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil tesen prijatelj Edvarda Kocbeka (ta pa Ehrlichovih stališč ni podpiral), je v svojem nastopu predlagal kompromisno oceno, da je bil Ehrlich resda kolaboracionist, vendar »z določenimi nameni«.